Jedro

Le če predlog ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav iz prvega odstavka 12. člena ZST-1, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolni vlogi in stranko pozove na dopolnitev.

V primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine glede nezmožnosti plačila sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti, pa ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, ji takšno plačilo odloži ali ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, pa mora v predlogu navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1 in v zvezi s tem predlagati dokaze. Trditveno in dokazno breme o tem je na njej (212. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Pritožnica je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla, da je v močnem potresu, ki je prizadel njeno območje poslovanja, utrpela veliko škodo in je v težkem materialnem položaju. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožnica s tako skopimi navedbami ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so navedene v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Pravilen je prvostopenjski zaključek, da tožnica z ničemer ni pojasnila, ali in kako bi zmanjšanje njenih sredstev zaradi plačila sodne takse njen položaj poslabšalo do te mere, da bi bila zaradi tega ogrožena njena dejavnost. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti namreč takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.

6. Drugačne presoje pritožnica ne more doseči niti s pritožbenimi navedbami, da je dejstvo, da je širše področje Petrinje na Hrvaškem prizadel hujši potres, ki je ljudem in podjetnikom povzročil hudo materialno škodo na njihovem premoženju ter tudi smrtne žrtve, splošno znano. Tudi iz teh navedb namreč ne izhaja, kakšna škoda naj bi pri tem nastala tožnici oziroma kako naj bi to vplivalo na njeno poslovanje, še manj pa, da je zaradi tega njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnico pozvati, da poda ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksno oprostitev. V postopku odločanja o plačilu sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v obravnavanem primeru torej ZPP. Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke, od predlagatelja taksne oprostitve zahteva, da ta že v predlogu za taksno oprostitev ponudi ustrezne trditve in dokaze glede okoliščin, zakaj nima sredstev za plačilo celotne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti.

8. Le če predlog ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav iz prvega odstavka 12. člena ZST-1, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolni vlogi in stranko pozove na dopolnitev po 108. členu ZPP (primerjaj tretji odstavek 12. člena ZST-1). Tako je prvostopenjsko sodišče postopalo tudi v obravnavanem primeru in s sklepom z dne 11. 6. 2021 tožnico pozvalo, da predloži manjkajoče podatke in izjave.

9. V primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine glede nezmožnosti plačila sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti pa ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti predloga. Po mnenju pritožbenega sodišča temu pritrjuje tudi sodna praksa višjega sodišča1. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 380/2018, na katerega se sklicuje pritožnica, je izjema.

10. Glede na navedeno pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo v sklepu z dne 11. 6. 2021 tožnico pozvati, da svoj predlog dopolni tudi s konkretnimi trditvami in dokazi glede okoliščin iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1. 11. Ni utemeljena niti pritožbena navedba, da je s takšnim postopanjem prvostopenjsko sodišče poseglo v tožničino ustavno pravico do poštenega sojenja in pravnega sredstva. Ustava namreč ne zagotavlja, da je sodno varstvo brezplačno. Pač pa je oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse izjema od pravila, da je treba sodno takso plačati že ob vložitvi vloge, kar je dodatni razlog, da mora taksni zavezanec že v predlogu za taksno oprostitev konkretno obrazložiti trditve iz katerih izhaja njegova utemeljenost. 12. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Glej sklepe Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 1421/2014, I Cpg 1182/2016, I Cpg 888/2018 in I Ip 1237/2020.