Jedro

Stališče toženke in razlaga, po kateri bi bilo mogoče v izvršilnih zadevah, v katerih prosilec nastopa kot dolžnik, brezplačno pravno pomoč dodeliti le za sestavo in vložitev ugovora, ne pa tudi za ostala procesna dejanja, ki so dopustna, in so prav tako pomembna za varstvo njenega pravnega interesa, ki ga zasleduje v postopku, sta po presoji sodišča preozka in nista v skladu z namenom zakona, ki ureja pravico do brezplačne pravne pomoči, s katero se uresničuje ustavna pravica do sodnega varstva.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 398/2025 z dne 9. 6. 2025 se v točki V izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju: organ za BPP) ugodil prošnji prosilke (tožnice v tem upravnem sporu) in ji dodelil brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi v izvršilni zadevi, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ormožu vodi pod opr. št. I 34/2025 (točki I in II izreka). Za odvetnika je določil A. A. iz Maribora (točka III izreka) in upravičenko poučil, da mora vse spremembe sporočiti v 8-ih dneh, ko zanje izve (točka IV izreka). V presežku, za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem prve stopnje v navedeni izvršilni zadevi, pa je organ za BPP prošnjo prosilke zavrnil (V izreka).

2.V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je prosilka v izvršilni zadevi opr. št. I 34/2025 dne 23. 5. 2025 zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje.

3.Ker prosilka izpolnjuje tako materialni oziroma subjektivni kot tudi stvarni oziroma objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je organ za BPP presojal še obstoj stvarnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotovil je, da prosilka v izvršilnem postopku, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč, nastopa kot dolžnica, in da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe opr. št. Pg 155/2015 z dne 5. 5. 2015.

4.Upoštevaje določbo četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki urejajo izvršbo, izvršbo preprečujejo, je organ prosilko v postopku pozval, naj izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Prosilka je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno dopolnila z navedbo razlogov za ugovor po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter s tem izkazala obstoj razlogov za ugovor v smislu 8. člena ZBPP. Ker je zadeva za prosilko življenjskega pomena, pomembna pa je tudi za njen socialno-ekonomski položaj in ni nerazumna, je organ za BPP presodil, da so podani tudi stvarni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

5.Prošnjo prosilke pa je organ zavrnil v delu, v katerem se ta nanaša na svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku, saj je prošnja v tem delu po njegovem mnenju nerazumna in jo je zato po 24. členu ZBPP treba zavrniti. Iz določbe četrte alineje 8. člena ZBPP namreč izhaja, da se brezplačna pravna pomoč za ostala dejanja oziroma ugovore in pritožbe v izvršilnem postopku ne more dodeliti.

Tožbene navedbe

6.Zoper zavrnilni del odločbe, vsebovan v točki V izreka, je tožnica vložila tožbo v tem upravnem sporu, v kateri organu očita, da je določbo četrte alineje 8. člena ZBPP razlagal in uporabil napačno. Kot navaja, se navedena določba vsebinsko ne nanaša zgolj na vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ampak tudi na vse nadaljnje izjave in dejanja stranke v postopku. Razlaga, kakršno je uporabil organ, je po njenem mnenju v očitnem nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država, nedopustno pa posega tudi v ustavno pravico tožnice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

7.Po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi lahko namreč sodišče po ZIZ razpiše narok, lahko pa strankam, potem ko upnik odgovori na dolžnikov ugovor, omogoči izjavo tudi v pisni obliki. Katera procesna dejanja bodo v postopku na prvi stopnji potrebna v času po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ni mogoče vnaprej predvideti, vse nadaljnje izjave dolžnika po vložitvi ugovora pa so ključne za njegov končni uspeh v postopku. Prosilcu mora biti zato brezplačna pravna pomoč dodeljena tudi za nadaljnja dejanja v postopku, sicer se lahko pomoč, ki mu je bila dodeljena pri sestavi ugovora, izkaže za jalovo in nezadostno. Po tožničinem stališču zakonodajalec zato pri določitvi omejitev pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči dolžnikom v postopkih izvršbe ni imel namena omejevati strokovne pomoči prosilcu pri njegovih nadaljnjih izjavah. Takšna omejitev pa ne izhaja niti iz jasnega zakonskega besedila. Zakon tudi sicer glede obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči sodnega postopka na isti stopnji ne deli na posamezne faze, saj je jasno, da se postopkovne pravice uresničujejo ves čas trajanja postopka. Odločitev v točki V izreka izpodbijane odločbe je zato po stališču tožnice arbitrarna, z njo pa je tudi nedopustno poseženo v pravico tožnice do enakega varstva pravic.

8.Tožnica zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo v točki V izreka spremeni tako, da ji brezplačno pravno pomoč dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v celotnem postopku na prvi stopnji, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ormožu pod opr. št. I 34/2025. Podrejeno pa predlaga, da sodišče točko V izreka odločbe odpravi ter toženki naloži povračilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe toženke

9.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je posredovala upravni spis zadeve.

Sodna presoja

K točki I izreka:

10.Tožba je utemeljena.

11.V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ za BPP v izpodbijani točki V izreka odločbe utemeljeno, na podlagi četrte alineje 8. člena ZBPP, zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odločanja o njenem ugovoru, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Ormožu pod opr. št. I 34/2025.

12.Sodišče pojasnjuje, da brezplačne pravne pomoči, po četrti alineji 8. člena ZBPP, ni mogoče dodeliti v zadevi, v kateri je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Postopek izvršbe je urejen v ZIZ, ta pa razloge, zaradi katerih je mogoče vložiti ugovor, določa v 55. členu. Citirana določba torej izrecno izključuje možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik, izjema pa velja le v primerih, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi.¹

13.Navedena določba po sodni praksi predstavlja eno od izjem od splošnega pravila, v skladu s katerim se brezplačna pravna pomoč, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP, zagotavlja (med drugim) za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Sloveniji (1., 2., 3. in 7 člen ZBPP), s čimer se uresničuje pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Navedena določba posamezniku oži pravico do sodnega varstva in se kot izjema razlaga restriktivno.²

14.Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila v zvezi z izvršilnim postopkom, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ormožu zoper njo kot dolžnico vodi pod opr. št. I 34/2025, ter da se je navedeni postopek začel na podlagi izvršilnega naslova po ZIZ, to je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe opr. št. Pg 155/2015 z dne 5. 5. 2015. Prav tako ni sporno, da je tožnica za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja zaprosila za celoten izvršilni postopek na prvi stopnji, ter da za navedeni postopek izpolnjuje vse (splošne in posebne) z ZBPP predpisane pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Med strankama je tako sporna zgolj razlaga četrte alineje 8. člena ZBPP, to je vprašanje obsega brezplačne pravne pomoči, ki jo lahko organ za BPP prosilcu dodeli na njeni podlagi, oziroma vprašanje, ali je prosilec na njeni podlagi upravičen do brezplačne pravne pomoči le za sestavo in vložitev ugovora zoper izdani sklep o izvršbi ali pa je do brezplačne pravne pomoči upravičen tudi za pravno svetovanje in zastopanje v nadaljnjem postopku na prvi stopnji, po vložitvi ugovora.

15.Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, je treba navedeno določbo, ki posamezniku oži pravico do brezplačne pravne pomoči, razlagati restriktivno, upoštevaje namen, ki ga ta določba zasleduje. Zakonodajalec je namreč z besedilom obravnavane določbe kot izjemo od splošnega pravila določil, da se dolžniku v izvršilnem postopku brezplačna pravna pomoč ne dodeli, hkrati pa je določil tudi pogoj za izvzetje iz te izjeme. Določitev pogoja za izvzetje iz izjeme pa po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sama po sebi ne pomeni nujno tudi določitve obsega brezplačne pravne pomoči v teh zadevah, čeprav je obravnavani pogoj opredeljen z obstojem razlogov za ugovor. Iz navedenega razloga je tako po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v izvršilnih zadevah, ko prosilec z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi, brezplačno pravno pomoč mogoče dodeliti ne le za sestavo in vložitev ugovora, pač pa tudi za vložitev pritožbe zoper odločitev, s katero je bilo odločeno o ugovoru.³

16.Stališče toženke in razlaga, po kateri bi bilo mogoče v izvršilnih zadevah, v katerih prosilec nastopa kot dolžnik, brezplačno pravno pomoč dodeliti le za sestavo in vložitev ugovora, ne pa tudi za ostala procesna dejanja, ki so dopustna, in so, kot pravilno opozarja tožnica, prav tako pomembna za varstvo njenega pravnega interesa, ki ga zasleduje v postopku, sta po presoji sodišča preozka in nista v skladu z namenom zakona, ki ureja pravico do brezplačne pravne pomoči, s katero se uresničuje ustavna pravica do sodnega varstva. Po tretjem odstavku 1. člena ZBPP je namreč brezplačna pravna pomoč opredeljena kot pravica upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev stroškov sodnega postopka. Ta pa se lahko po 7. členu dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom. ter za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči ter kot oprostitev plačila sodnega postopka.

17.Glede na navedeno splošno opredelitev pravice do brezplačne pravne pomoči, in ker četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, je po presoji sodišča določbo četrte alineje 8. člena ZBPP treba razlagati tako, da navedena določba ne omejuje brezplačne pravne pomoči zgolj na sestavo in vložitev ugovora, in da torej dodelitev brezplačne pravne pomoči dopušča tudi za druge oblike pravne pomoči v kasnejših fazah postopka po vložitvi ugovora.

18.Na podlagi navedenega (ker je organ za BPP pri sprejemu odločitve, vsebovane v točki V izreka odločbe, napačno razlagal in uporabil materialno pravo) je sodišče tožbi ugodilo in odločbo v tem delu na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo organu v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19.Pri odločanju v ponovnem postopku bo moral organ upoštevati mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1) in nov akt izdati čim prej oziroma najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

20.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter podatkov upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in odločbo v izpodbijanem delu odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), dejansko stanje, pomembno za odločitev (da je tožnica za brezplačno pravno pomoč zaprosila za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku), pa med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

21.Sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da sámo spremeni izpodbijano odločbo. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.⁴ Z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave Republike Slovenije) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti, če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona. Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva, ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Zato je sodišče odločbo po odpravi izpodbijanega dela vrnilo organu za BPP v nov postopek.

K točki II izreka:

22.O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožnici je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR in 62,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj jo je pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec. Toženka je tako dolžna povrniti tožnici 347,70 EUR stroškov postopka.

23.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Glej npr. sodbi UPRS I U 152/2018 z dne 6. 3. 2018 in I U 1248/2022-6 z dne 24. 10. 2022.

2Tako npr. UPRS v sodbah I U 1483/2017-6 z dne 29. 8. 2017, IV U 151/2018-6 z dne 12. 10. 2018 in II U 26/2025-5 z dne 6. 2. 2025 ter VSRS v sodbi X Ips 49/2020 z dne 9. 9. 2020.

3Tako VSRS v sodbi X Ips 49/2020 z dne 9. 9. 2020.

4Tako npr. sodbe UPRS II U 102/2024 z dne 25. 4. 2024, II U 69/2024 z dne 8. 5. 2024 in I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.