Jedro

Revident le s pavšalno in nekonkretizirano navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse ne izkazuje, da so izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 1740/2006-27 z dne 6.2.2007, je tožeča stranka vložila revizijo. Meni, da je revizija v tem primeru dovoljena na podlagi 2. točke 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/07 - sklep US), ker gre za pomembno pravno vprašanje zaradi odstopa od sodne prakse o tem, kdaj gre za očitno pisno pomoto in kdaj za zmoto v izjavi volje.

V odgovoru prizadetih strank na revizijo, ki jih zastopa A.A., odvetnica v K., le te predlagajo revizijskemu sodišču, da revizijo kot neutemeljeno zavrne, ker nepravilnosti v postopku ni mogoče odpraviti s popravo napake.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se revizija zavrne kot neutemeljena, saj vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in iz obrazložitve v reviziji izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo revident (tožeča stranka) izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (1. točka izreka sodbe) zoper odločbo tožene stranke z dne 19.6.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka v pritožbenem postopku A.A., B.B. in C.C., vsi iz K. (prizadete stranke v tem upravnem sporu), odpravila sklep Upravne enote Kranj z dne 25.4.2006, s katerim je navedeni prvostopenjski upravni organ popravil pomoto v delni odločbi Upravne enote Kranj z dne 19.3.2001, in sicer tako, da je v uvodu, izreku in obrazložitvi odločbe napačno zapisano stotico (2 namesto 3) v trimestni številčni označbi parcele popravil tako, da se pravilna parc. št. glasi "311", namesto pomotoma zapisane številke 211 (1. točka izreka), ter odločil, da ima popravek pomote učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek (popravljena) odločba.

Revident uveljavlja dovoljenost revizije s sklicevanjem na 2. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali, če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče RS pa o tem še ni odločalo.

Po presoji revizijskega sodišča v obravnavanem primeru uveljavljani revizijski razlog ni podan. Trditveno kot tudi dokazno breme za dokazovanje pogojev za dovoljenost revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Po mnenju revizijskega sodišča pa revident le pavšalno in nekonkretizirano navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse glede pravnega vprašanja o tem, kdaj gre za očitno pisno pomoto in kdaj gre v konkretnem primeru za zmoto v izjavi volje. Ne navaja pa primerov iz sodne prakse, ki bi argumentirali, da gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem vrhovno sodišče še ni odločalo. Iz razlogov izpodbijane pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je zavrnilo tožbo in s tem potrdilo odločbo tožene stranke, v kateri le ta v procesnem smislu meni, da ne gre za pisno pomoto, ampak za pomoto v izjavi volje prvostopnega organa, ki je s popravnim sklepom ni mogoče sanirati.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS kot revizijsko sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno v skladu z določbo 89. člena ZUS-1.