Jedro

Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 123177/2008-2 z dne 18.12.2008 v prvem odstavku izreka za glavnico 4,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2008 dalje do plačila, za kapitalizirane zakonske zamudne obresti v višini 76,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.11.2008 dalje do plačila ter za zakonske zamudne obresti za čas od 11.11.2008 do 14.12.2008 razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Razsodilo je, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 123177/2008-2 z dne 18.12.2008 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico v višini 3.070,16 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 2.354,11EUR od 11.11.2008 dalje do plačila in od zneska 716,05 EUR od 15.12.2008 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 52,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti tudi nadaljnje pravdne stroške v znesku 659,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku petnajst dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila. Sklenilo je tudi, da se začasnemu zastopniku tožene stranke priznajo stroški za zastopanje v višini 421,36 EUR.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožene stranke z argumentacijo, da toženec nima stalnega prebivališča v RS. Ta argumentacija ni zadostna, saj je potrebno v konkretnem primeru poleg dejanske pravne podlage ugotoviti tudi višino terjatve, kar pa brez zaslišanja tožene stranke ni možno. Dokaz je bil predlagan, sodišče pa bi mu moralo slediti, kar se ni zgodilo. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa je bilo zmotno uporabljeno. Bistvena kršitev pa se je zgodila, ker sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo. Zgolj predpostavka, da toženec v RS nima prebivališča, ni zadosten argument, da se takšen dokaz ne bi izvedel. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke podala odgovor, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožene stranke, ni utemeljen. Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno. Ker je prebivališče tožene stranke neznano, je bil tožencu s sklepom z dne 3.3.2009 tudi postavljen začasni zastopnik, odvetnik S. B.. Zavrnitev dokaznega predloga po toženčevem zaslišanju tako je obrazložena in utemeljena. Pa tudi sicer bi moral pritožnik kršitev 287. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje na podlagi 286. b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je to bilo mogoče, in sicer na zadnji glavni obravnavi. Ker tega ni storil, se na to kršitev v pritožbenem postopku ne more uspešno sklicevati.

Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da brez zaslišanja toženca ni možno odločiti o višini vtoževane terjatve. V skladu z načelom proste presoje dokazov (8. člen ZPP) sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Omejitve glede izbora dokaznih sredstev, kot meni pritožnik, namreč ZPP ne pozna. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem toženca nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, so tako neutemeljeni.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, kot tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela. Odločitev o stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).