Jedro

Obrazložitev odločbe mora biti takšna, da je iz nje razvidno, ali je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter ali je bilo na njegovi podlagi materialno pravo pravilno uporabljeno. Obrazložene morajo biti vse točke izreka.

Izrek

I.Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi.

II.Tožbi se ugodi, III. točka odločbe podpredsednika Okrožnega sodišča v ... Bpp 1030/2023 z dne 3. 3. 2025 se odpravi in se zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka. O višini in načinu izplačila stroškov bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti te odločbe.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v ...(v nadaljevanju toženka) je z odločbo Bpp 1030/2023 z dne 3. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) ugotovil, da je bila prosilcem na podlagi odločbe Bpp z dne 29. 8. 2023 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (1. točka izreka) in zaradi navedenega razrešil A. A., odvetnico v ... (2. točka izreka). Toženka je še odločila, da prosilci ne morejo več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine, na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v ... II N 777/2021 z dne 17. 6. 2022 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka (3. točka izreka).

2.Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženka ugotovila, da je bila prosilcem na podlagi odločbe BPP 1030/2023 z dne 29. 8. 2023 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč. Ker prosilci niso izpolnili pogoja, naloženega z odločbo o odobritvi BPP, saj je dodeljena odvetnica obvestila pristojni organ, da so upravičenci izvršbo že vložili preko druge odvetniške pisarne je toženka razrešila postavljeno odvetnico ter odločila, da prosilci ne morejo več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v ...II N 777/2021 z dne 17.6.2022.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Zaradi zamude roka za vložitev tožbe je tožnica skupaj s tožbo vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem navaja, da ji je bila izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v ... opr. št. BPP 1030/2023 z dne 3. 3. 2025 vročena 17. 3. 2025, zaradi česar je 30-dnevni rok za vložitev tožbe potekel 16. 4. 2025. V zakonskem roku ni vložila tožbe, saj za to nima ustreznega pravnega znanja, je laik in v tem času še ni prejela odločbe službe za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP), s katero bi ji ta ugodila pravno pomoč in dodelila odvetnico. Nadalje navaja, da je pri pristojni službi za BPP Upravnega sodišča dne 31. 3. 2025 podala vlogo za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu zoper navedeno odločbo. Odločba BPP 62/2025-7 z dne 19. 5. 2025, s katero je bila tožnici prošnja ugodena in za izvajanje pravne pomoči določena odvetnica B. B., je bila tožnici vročena 22. 5. 2025. Nemudoma je kontaktirala odvetnico in predložila vso zahtevano dokumentacijo ter podpisala pooblastilo za zastopanje. Kot razlog za zamudo navaja, da do izteka roka 16. 4. 2025 še ni bilo odločeno o njeni vlogi za BPP. Ker je prava neuka stranka, tožbe ne zna sama pripraviti, zaradi predhodno odvzete BPP pa tudi ponovno ni želela na lastno pobudo iskati druge odvetnice, prav tako za to nima zadosti sredstev. Poudarja, da je bila služba za BPP s posebnim dopisom s strani zakonite zastopnice seznanjena z datumom vročitve izpodbijane odločbe in rokom za tožbo. Navaja, da je dne 28. 4. 2025 prejela poziv k dopolnitvi vloge za BPP, na katerega je še isti dan podala odgovor. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča, sklep II Dos 122/2016 z dne 17. 11. 2016, ter navaja, da je vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje

4.Z odločitvijo iz III. točke izpodbijane odločbe se tožnica ne strinja, zato je zoper to odločitev vložila tožbo iz vseh tožbenih razlogov iz prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je dne 29. 3. 2023 vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v ... II N 777/2021 z dne 17. 6 .2022. Odločanje pristojne službe za BPP je trajalo nerazumno dolgo, in sicer celih pet mesecev, od vložitve prošnje 29. 3. 2023 do odločitve 29. 8. 2023. Med čakanjem na odločitev je bila tožničina finančna situacija zaradi neizplačevanja preživnine nevzdržna, zato je bila primorana si izposoditi denar. Ker služba za BPP kljub pisnim pozivom ni odločila, je tožnica s pomočjo odvetnice, ki jo je v družinskem postopku predhodno zastopala, dne 29. 6. 2023 vložila predlog za izvršbo. Sklep o izvršbi je bil izdan 1. 8. 2023 in določil plačilo preživninskih terjatev za obdobje do 30.6.2025. Tožnica je dne 2. 10. 2023 obvestila službo za BPP, da ne bo koristila dodeljene brezplačne pravne pomoči, saj je izvršbo že vložila druga odvetnica.

5.Tožnica se strinja, da nima pravice koristiti BPP za že vloženo izvršbo, vendar se ne strinja s prepovedjo za prihodnje izvršilne postopke na podlagi istega sklepa. Izvršbo bo namreč morala vlagati vsaki dve leti, kar bo predstavljalo dodatno finančno breme, ki ga ni zmožna nositi. Meni, da novi izvršilni postopki predstavljajo "novo zadevo" v smislu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), saj se šteje, da je zadeva zaključena z izdajo sklepa o izvršbi. Prepoved vlaganja prošenj za BPP za prihodnje izvršbe predstavlja po navedbah tožnice prestrogo sankcijo, ki prekomerno posega v njeno pravico do pravnega varstva in krši 23. člen Ustave RS (pravica do pravnega varstva). Izpodbijana odločba je glede prepovedi neobrazložena in ne vsebuje razlogov za tako strogo sankcijo, ki sega v obdobje po 30. 6. 2025. V zaključku tožnica izpostavi, da onemogočanje BPP v obsegu, kot to izhaja iz III. točke izpodbijane odločbe, onemogoča učinkovito sodno varstvo in predstavlja kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva. Na podlagi navedenega tožnica meni, da je III. točka izpodbijane odločbe nepravilna in nezakonita, predlaga, da sodišče v tem delu odločbo odpravi (spor polne jurisdikcije) oziroma, da sodišče izpodbijano odločbo v 3. točki odpravi in v tem obsegu vrne zadevo v ponovni postopek. Priglaša stroške postopka.

6.Toženka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

7.Stranka z interesom je potrdila navedbe tožnice in se pridružila njenim tožbenim razlogom glede prepovedi vlaganj prošenj za BPP za prihodnje izvršilne postopke.

Odločitev brez oprave glavne obravnave

8.Sodišče je odločilo brez izvedbe glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj v obravnavanem primeru ni spora o dejanskem stanju, tožnica pa izpodbija neobrazloženost odločbe in uporabo materialnega prava. Ker ne gre za spor o dejstvih in ker tudi niso podani razlogi iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ki bi narekovali izvedbo glavne obravnave (npr. potreba po neposrednem zaslišanju), je bilo mogoče odločiti na podlagi obstoječega spisa in pisnih dokazil.

-Sodna presoja

K I. točki izreka:

-O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje

9.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je utemeljen.

10.Pravni institut vrnitve v prejšnje stanje, kot ga opredeljuje 24. člen ZUS-1, omogoča stranki obnovitev procesnih možnosti, kadar je iz opravičenega vzroka zamudila zakoniti rok za procesno dejanje. Zakonodajalec je postavil strog časovni okvir, kjer mora biti predlog vložen v osmih dneh od prenehanja vzroka za zamudo, pri čemer mora stranka izkazati verjetnost navedenih okoliščin.

11.Posebej relevantna je določba 36. člena ZBPP, ki vzpostavlja mehanizem nujne brezplačne pravne pomoči. Ta določba nalaga pristojnemu organu, da v primerih, kjer bi odločanje o redni prošnji povzročilo zamudo procesnega roka, nemudoma zagotovi pravno pomoč za konkretno ogroženo dejanje, s čimer se prosilcu omogoči izognitev škodljivim posledicam.

12.Časovni okvir za vložitev tožbe določa 23. člen ZUS-1, ki postavlja začetek teka roka z vročitvijo upravnega akta ali z nastopom posamičnega dejanja, s katerim se posega v posameznikove pravice.

13.Vrhovno sodišče RS je v precedenčni odločbi I Up 740/2005 z dne 23. 6. 2005 oblikovalo jasno doktrinarno stališče, po katerem vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku procesnega roka nedvomno konstituira opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.

14.V tej temeljni odločitvi je Vrhovno sodišče poudarilo sistemsko obveznost pristojnega organa, da pri obstoju nevarnosti zamude procesnega roka odloči nemudoma. Kršitev te obveznosti predstavlja objektivno oviro, ki presega sfero vpliva stranke. Vrhovno sodišče je v konkretni zadevi ugotovilo, da organ ni ravnal skladno z zakonskimi zahtevami, ker kljub seznanjenosti z nujnostjo ni zagotovil pravočasne odločitve, s čimer je prosilec že v trenutku vročitve izgubil procesno možnost. Sodna praksa tako nedvoumno postavlja vročitev odločbe o brezplačni pravni pomoči po izteku procesnega roka med opravičene vzroke za vrnitev v prejšnje stanje.

15.Dejansko stanje obravnavane zadeve se v celoti ujema s primerom iz sodne prakse Vrhovnega sodišča. Tožnica je vložila vlogo za pravno pomoč šestnajst dni pred iztekom roka za tožbo ter poskrbela za obveščanje pristojnega organa o ključnih datumih. Kljub temu organ ni ravnal v skladu z zakonsko zahtevo nemudnega odločanja, temveč je odločil šele po izteku roka, ko možnost vložitve tožbe ni bila več dana.

16.Analiza ravnanja pristojnega organa razkriva očitno kršitev zakonskih zahtev 36. člena ZBPP. Organ je razpolagal z vsemi potrebnimi informacijami za zagotovitev nujne pravne pomoči, vendar ni ravnal skladno z zakonsko obveznostjo nemudnega odločanja, s čimer je prezrl zakonski namen varovanja procesnih možnosti socialno ogroženih udeležencev. Izguba procesne možnosti zato ni posledica tožničinega ravnanja, temveč je neposredno povezana z neizpolnitvijo obveznosti pristojnega organa.

17.Pravna ocena primera nedvoumno potrjuje obstoj opravičenega vzroka za zamudo. Vročitev odločbe o odobritvi pravne pomoči po izteku procesnega roka predstavlja tipičen primer objektivne ovire, ki presega možnosti predvidevanja in odprave s strani posameznika. Tožničin položaj pravno neuke osebe brez zadostnih finančnih sredstev dodatno utemeljuje upravičenost njenega zanašanja na institut brezplačne pravne pomoči. Posebej je treba poudariti, da je tožnica ravnala z vso potrebno skrbnostjo - vlogo je vložila pravočasno in poskrbela za obvestitev organa o nujnosti roka. Dokazno breme je v celoti izpolnjeno s predložitvijo relevantnih dokumentov, procesna pravočasnost pa je zagotovljena z vložitvijo predloga v predpisanem osem dnevnem roku. V skladu z načelom pravne varnosti in enakosti pred zakonom ter ob dosledno uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je sodišče zavezano k enaki obravnavi identičnih dejanskih stanj. Ob kumulativni izpolnitvi vseh materialnih in procesnih pogojev je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedvomno utemeljen.

K II. točki izreka:

-O tožbi

18.Tožba je utemeljena.

-Neobrazloženost upravnega akta - bistvena kršitev pravil postopka

19.Tožnica izpodbijani odločbi očita, da je (glede dejstev, dokazov in temeljnih dejanskih in pravnih razlogov za prepoved vlaganja novih vlog za BPP za izvršbo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v ... II N 777/2021 z dne 17. 6. 2022) neobrazložena. Navaja, da odločba ne vsebuje razlogov za tako strogo sankcijo glede prepovedi vlaganja novih vlog za izvršilne postopke, ki segajo v obdobje po 30. 6. 2025. Poudarja, da izpodbijana odločitev predstavlja prestrogo sankcijo, ki prekomerno posega v njene pravice in pravni položaj ter ji onemogoča pravno varstvo v smislu 23. člena Ustave RS.

20.Sodišče sodi, da je očitek tožnice utemeljen. Izpodbijani upravni akt glede ključnega dela odločitve - prepovedi vlaganja prihodnjih prošenj za BPP - ne vsebuje nobene obrazložitve v smislu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pristojni organ se v svoji odločbi omejuje na ugotovitev, da prosilka ne more več zaprositi za dodelitev BPP za izvršilne postopke na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v ...  II N 777/2021 z dne 17. 6. 2022, ne da bi navedel konkretno pravno podlago, dejstva ali razloge, ki utemeljujejo tako široko sankcijo za prihodnje postopke.

21.Določba 214. člena ZUP od pristojnega organa zahteva, da obrazložitev vsebuje ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, razloge odločilne za presojo dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Povedano drugače, v skladu z 214. členom ZUP obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

22.Obrazložitev odločbe mora biti takšna, da je iz nje razvidno, ali je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter ali je bilo na njegovi podlagi materialno pravo pravilno uporabljeno. Obrazložene morajo biti vse točke izreka.

23.Če upravna odločba ne vsebuje obrazložitve v skladu z ZUP, je to bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ta je podana, če se odločbe ne da preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Neobrazloženost upravnega akta onemogoča učinkovit sodni nadzor in predstavlja kršitev ustavnega jamstva iz 23. člena Ustave RS, ki zagotavlja pravico do pravnega varstva. Brez ustrezne obrazložitve sodišče ne more preveriti zakonitosti odločitve pristojnega organa, kar ogroža temeljno načelo pravne države.

24.Sodišče ugotavlja, da na podlagi obrazložitve izpodbijane odločbe toženke ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je zaključila, da prosilci ne morejo več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine, na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v ... II N 777/2021 z dne 17. 6. 2022 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka in ali je pri svoji presoji upoštevala določila ZBPP. Toženka bi tako šele ob (pravilni) uporabi zakonskih določil lahko izpeljala zaključek, ki bi ga bilo moč preizkusiti. To pomeni, da je v tem delu obrazložitev sklepa tako pomanjkljiva, da je sodišče ne more preizkusiti, kar glede na gornje ugotovitve sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

-Sklepno

25.Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že zaradi predhodno navedenih bistvenih kršitev določb postopka, se sodišče do (vseh) ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

26.Sodišče sodi, da so bile v obravnavani zadevi pri izdaji izpodbijane odločbe storjene bistvene kršitve določb postopka, posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana odločba je nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v III. točki izreka odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

27.Glede na gornje ugotovitve sodišča naj toženka v ponovnem postopku, v kolikor obstoji materialno pravna podlaga, izda odločbo, ki jo bo moč preizkusiti. Le tako bo mogoče izpolniti ustavne in zakonske standarde učinkovitega pravnega varstva.

- O odklonitvi odločanja v sporu polne jurisdikcije

28.Sodišče pojasnjuje še, da ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je to predlagala tožnica. Pogoje za takšno odločanje določa prvi odstavek 7. člena ZUS-1, po katerem sodišče v upravnem sporu v mejah tožbenega zahtevka odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, če zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno, ter prvi odstavek 65. člena ZUS-1, po katerem sme sodišče o stvari samo odločiti, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje zlasti če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožnici težko popravljivo škodo (1. točka), ali če izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali njegovimi stališči, ki se tičejo postopka (2. točka).

29.Upravni spor je primarno namenjen sodni kontroli zakonitosti aktov uprave in ne more pomeniti nadomestnega odločanja sodišč v upravnih zadevah. Glede na naravo konkretne zadeve, ko gre za odločitev iz pristojnosti organa za BPP (ali prosilci (res) ne morejo več zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine, na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v ... II N 777/2021 z dne 17. 6. 2022 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka) in posledično za (ne)izdajo odločbe, ki jo iz svojega proračuna izvršuje organ, ki je o BPP odločal, sodišče meni, da je utemeljeno, da o tožničinem zahtevku ob upoštevanju stališč sodišča odloči toženka. Poleg tega toženka v zadevi odloča prvič, torej za odločanje v sporu polne jurisdikcije ni bil izpolnjen niti pogoj iz drugih točk prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

- O stroških postopka

30.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

31.Vendar pa je potrebno upoštevati, da je bila tožnici za pravno svetovanje in zastopanje v predmetnem upravnem sporu dodeljena brezplačna pravna pomoč. V skladu z določbami ZBPP in sistemom financiranja brezplačne pravne pomoči se dosojeni stroški postopka poravnajo glede na to, ali in v kakšnem obsegu je pristojni organ za BPP že poravnal stroške zastopanja z dodeljeno odvetnico. Če je organ za BPP že izplačal sredstva za opravljene storitve, se dosojeni stroški do višine že izplačanih sredstev povrnejo pristojnemu organu za BPP v korist državnega proračuna, iz katerega se financira sistem brezplačne pravne pomoči, presežek dosojenih stroškov nad že izplačanimi sredstvi pa se izplača tožnici. Po pravnomočnosti sodbe bo sodišče opravilo preverbo o obsegu in višini morebitno že izplačanih sredstev pri pristojni službi za BPP ter na podlagi ugotovitev izdalo poseben sklep o višini in načinu izplačila dosojenih stroškov postopka.