Jedro

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je razumljivo pojasnjeno, da je 18. 5. 2012 datum, ki ga je toženka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 ZPOUOOD. Obrazloženo je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločba Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. DT-499-29-719/2012-5 z dne 12. 4. 2013 je Ministrstvo za finance, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pritožbo, ki jo je vložil tožnik zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) št. DT 42914-279/2009-2-08021-23 z dne 22. 3. 2009 zavrglo kot prepozno vloženo.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopenjski organ s sklepom z dne 22. 3. 2009 zoper tožnika začel davčno izvršbo dolžnih obveznosti, ki na dan 16. 4. 2008 znašajo skupaj z obrestmi in stroški 142.878,67 EUR, ter določil način izvršbe. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ kot prepozno vloženo zavrgel. Nato se drugostopenjski organ sklicuje na drugi odstavek 157. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki določa, da se pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve. Sklicuje se še na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se nanašajo na štetje rokov ter ravnanje pritožbenega organa v zvezi s pritožbo (100., 101., 246., in 68. člen ZUP). Nato pojasni, da je bila, kot izhaja iz vročilnice, priložene spisovni dokumentaciji, vročitev prvostopenjskega sklepa opravljena na podlagi 87. člena ZUP.

Tožnik je v pritožbi zatrjeval, da sklepa z dne 22. 3. 2009 od zunajzakonske partnerice, ki je sklep prejela dne 3. 4. 2009, ni prejel. Drugostopenjski organ sicer ne dvomi, da je bil sklep z dne 22. 3. 2009 vročen partnerici tožnika, dodaja pa še, da je bil sklep vročen najkasneje dne 27. 2. 2012, ko ga je pri organu prve stopnje prevzela pooblaščenka tožnika. Skladno s četrtim odstavkom 88. člena ZUP pa se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu. Pojasni, da je bil s sklepom z dne 21. 11. 2011 postopek po izpodbijanem sklepu prekinjen, in sicer najkasneje do odločitve o odpustu obveznosti oziroma do izteka šestmesečnega roka za vložitev predloga za odpust obveznosti - kar je bilo do 17. 5. 2012. Ker tožnik predloga za odpust obveznosti ni vložil, se je prekinitev končala z dnem 17. 5. 2012. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-307/2011 z dne 12. 4. 2012 s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPOUOOD), ki so bili podlaga za izdajo sklepa o prekinitvi postopka z dne 21. 11. 2011 in zaključi, da je kot začetek roka za vložitev pritožbe štel 18. 5. 2012. Rok za vložitev pritožbe se je tako rok iztekel dne 25. 5. 2012. Glede na osemdnevni rok, ki je določen za vložitev pritožbe je pritožba, ki je bila priporočeno na pošti oddana 9. 7. 2012, vložena prepozno.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in sklep izpodbija s tožbo. Izpostavlja, da je tožena stranka v obrazložitvi sklepa brez pojasnila navedla, da je vročitev sklepa o izvršbi tožeči stranki štela za opravljeno z dnem 18. 5. 2012. Ob tem pa ni jasno, od kod je tožena stranka vzela ta datum, saj se v okviru navedb tožene stranke o posameznih mejnikih dotedanjega postopka ta datum ne pojavi. Poudarja, da je v pritožbi obsežno navedla, zakaj vročitev njegovi zunajzakonski partnerici dne 3. 4. 2009 ni bila ustrezna, tožena stranka pa se o tem ni izrekla. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep in toženi stranki naloži povrnitev stroškov spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi navaja tožena stranka, in se nanje sklicuje, v smislu določbe 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Sodišče ugotavlja, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razviden potek dejanj glede vročanja sklepa z dne 22. 3. 2009. Pa tudi sicer tožnik ne zanika, da je bil sklep vročen dne 27. 2. 2012 njegovi pooblaščenki in da se zoper sklep z dne 25. 10. 2012, s katerim je bil zavržen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni pritožil. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da iz obrazložitve sklepa glede datuma 18. 5. 2012, ki ga je tožena stranka navedla, ni razvidno, od kod ta datum izhaja. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je namreč razumljivo pojasnjeno, da gre za datum, ki ga je tožena stranka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka z dne 21. 11. 2011 in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPOUOOD). Pojasnjeno namreč je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločitev Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.