Up-124/97

28.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe N. C. iz L., ki jo zastopajo dr. P. Č., R. Č. in A. Č., odvetniki v G. na seji senata dne 28. septembra 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba N. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 100/96 z dne 18.1.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je vložila ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 100/96 z dne 18.1.1997, s katero je bila njena revizija zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp 162/95 z dne 18.4.1996 kot neutemeljena zavrnjena . Pritožnica meni, da prejema prenizko pokojnino, ki znaša le 35.000 SIT, in to zaradi dejstva, ker je bil njen mož oficir bivše skupne jugoslovanske armade. Z izpodbijano odločbo naj bi ji bila kršena pravica iz 14. člena Ustave, ki zagotavlja, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice na glede na katerikoli osebno okoliščino.

Uveljavlja tudi kršitev 33. in 50. člena Ustave, ker s prenizko odmerjeno pokojnino ne more živeti. Zaradi tega že pet let životari in je podvržena nečloveškemu ravnanju, ki ga prepoveduje 18. člen Ustave. Pritožnica meni, da bi ji morala biti odmerjena družinska pokojnina na podlagi 3. člena Odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin. Ta določba ne zahteva, da bi morala biti pravica do družinske pokojnine priznana z odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja o odmeri pravic že pred septembrom 1991. Predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

2.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo revizijo pritožnice kot neutemeljeno. Ugotovilo je, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pritožnici odmerili akontacijo družinske vojaške pokojnine kot upravičencu, ki mu pravice še niso bile odmerjene, v skladu z določbami 4. in 5. člena Odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92 in 51/98 - odločba Ustavnega sodišča, v nadaljevanju: Odlok). Ocenilo je, da revizijska zahteva pritožnice, da bi se ji izplačevala akontacija družinske pokojnine v znesku, ki bi ji pripadal za september1991, neutemeljena. Vrhovno sodišče v obrazložitvi poudarja, da je bila pritožnici pravica do akontacije vojaške družinske pokojnine priznana šele od 28.3.1993 dalje, ker pred tem ni izpolnjevala zakonskih pogojev zanjo, to je starosti, in ji zato znesek družinske pokojnine za september 1991 sploh še ni mogel biti odmerjen. Uživanje začasne vmesne pravice pa ni mogoče šteti kot osnovo za uporabo določb 3. člena Odloka pri izračunu akontacije družinske pokojnine, saj gre za drugo dajatev, kot ji je bila priznana od 28.3.1993.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja enake razloge kot jih je uveljavljala v postopku pred sodišči. Meni, da bi sodišča morala šteti, da ji je bila družinska pokojnina priznana že pred septembrom 1991 in da bi ji morala biti pokojnina odmerjena v skladu z 3. členom Odloka.

4.Senat Ustavnega sodišča po pregledu spisa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 269/94 - sodbe sodišča prve stopnje št. Ps 269/94 z dne 7.4.1995 - sodbe pritožbenega sodišča št. Psp 162/95 z dne 18.4.1996 - ugotavlja, da je bila pritožnici odmerjena akontacija družinske pokojnine v skladu z Odlokom, ki je do uveljavitve Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98) začasno urejal pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobljenih na podlagi predpisov bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Pritožnici z izpodbijano sodbo ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave kakor tudi ne druge ustavne pravice, katerih kršitve uveljavlja v ustavni pritožbi.

5.Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno pojasnjuje pritožnici, da pri odmeri njene družinske pokojnine ni moglo uporabiti določbe 3. člena Odloka, ki ureja le izplačilo tistih akontacij pokojnin in drugih dajatev, ki so bile na dan 1.11.1991 priznane z odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev. Pritožničina trditev, da bi ji akontacija družinske pokojnine morala biti priznana v znesku, ki bi ji pripadal za september 1991, je neutemeljena. Septembra 1991 je pritožnica imela z odločbo priznano le pravico do oskrbnine v določenem znesku. Kot je razvidno iz spisa, je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije na podlagi 3. člena Odloka od 1.11. 1991 dalje pritožnici tudi izplačeval akontacijo oskrbnine. Pritožnica je pridobila pravico do družinske pokojnine šele dne 28.3.1993 z odločbo Sklada za zavarovanje vojaških zavarovancev v B. št. 78314 z dne 27.1.1995. Navedeno odločbo je upoštevalo prvostopno sodišče in pritožnici v skladu z Odlokom od dne 28.3.1993 priznalo pravico do akontacije vojaške družinske pokojnine.

6.Ker pritožnici z izpodbijano sodbo iz navedenih razlogov očitno niso bile kršene v ustavni pritožbi zatrjevane ustavne pravice, senat Ustavnega sodišča njene ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek