Jedro

Seznanjanje z okoliščinami prekrška iz pripovedovanja prič pooblaščeni uradni osebi ne pomeni osebne zaznave prekrška; zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Cerknica je 7.8.2008 D.T. kot odgovorni osebi družbe M. d.o.o. izdala uvodoma navedeni plačilni nalog zaradi prekrška po tretjem odstavku 16. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 16. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA), s katerim mu je naložila plačilo globe v višini 417,29 EUR, ker je v gostinskem lokalu njegove pravne osebe natakarica prodala alkoholno pijačo osebi, za katero je bilo moč sumiti, da jo bo posredovala osebi, ki kaže očitne znake opitosti od alkohola. Zagovornica kaznovanega D.T. je 28.8.2008 pri Policijski postaji Cerknica vložila zahtevo za sodno varstvo, katero je prekrškovni organ zavrgel kot prepozno.

2. Zoper pravnomočni plačilni nalog je vrhovni državni tožilec F.M. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), v kateri je navedel, da prekrškovni organ za izdajo plačilnega naloga ni imel podlage v določbi prvega odstavka 57. člena ZP-1, saj niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v tem členu ZP-1. V obravnavanem primeru je bil plačilni nalog izdan šele 7.8.2008, torej poldrugi mesec po dogodku, uradna oseba prekrškovnega organa pa prekrška tudi ni ugotovila z osebno zaznavo. Patrulja Policijske postaje Cerknica je prišla na kraj dogodka, ko sta gosta gostinski lokal že zapustila. Zaradi tega bi prekrškovni organ moral namesto izdaje plačilnega naloga zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe izvesti hitri postopek z izdajo odločbe o prekršku po 55. členu ZP-1. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poslalo D.T. in njegovi zagovornici, ki se o njej nista izjavila.

B.

4. Uvodoma Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v podobnem primeru odločilo s sodbama IV Ips 33/2008 z dne 20.5.2008 in IV Ips 59/2008 z dne 17.6.2008. Prekrškovni organ o prekršku praviloma odloči v hitrem postopku o prekršku in izda odločbo o prekršku, plačilni nalog pa izda le, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda plačilni nalog, če je dovoljen hitri postopek in če prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (prvi odstavek 57. člena ZP-1). Za osebno zaznavo gre, kadar pooblaščena uradna oseba prekršek zazna neposredno s svojimi čutili, torej kadar je fizično neposredno navzoča ob storitvi prekrška in sama na podlagi lastnega opažanja ugotovi vse njegove znake v trenutku njihovega nastanka. Ker je pooblaščena uradna oseba neposredno prisotna ob izvršitvi prekrška, lahko tudi takoj ukrepa, saj njeni sklepi glede zaznanega prekrška niso odvisni od naknadne proste presoje dokazov, ki bi jih za dokazovanje preteklega dogodka predložile druge osebe ali pa bi jih zbrala sama pooblaščena uradna oseba. V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, pa mora prekrškovni organ izvesti ustrezen postopek o prekršku v celoti in izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami. Če prekrškovni organ ne ravna tako, ampak pooblaščena uradna oseba izda plačilni nalog, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, pride do kršitve pravice kršitelja do zaslišanja, saj slednjemu ni bila dana možnost, da se izreče o prekršku.

5. Policista policijske postaje Cerknica sta 21.6.2008 po sporočilu D.T., odgovorne osebe družbe M.d.o.o., da se pred njegovim lokalom pretepata dve osebi, opravila razgovore s prijaviteljem, kršiteljem, gosti lokala in tam zaposlenimi. Iz njihovega pripovedovanja sta policista ugotovila, da je natakarica v omenjenem gostinskem lokalu postregla alkoholno pijačo gostji lokala, katera pa je nato pijačo predala drugemu gostu lokala, ki se je kasneje pretepal pred lokalom, čeprav je bil gost že močno pod vplivom alkohola in je kazal očitne znake opitosti od alkohola. Po tako ugotovljenem dejanskem stanju je eden od policistov 7.8.2008 odgovorni osebi pravne osebe D.T. na podlagi 57. člena ZP-1 izdal plačilni nalog zaradi prekrška po tretjem odstavku 16. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA.

6. Iz povedanega je razvidno, da policist prekrška ni osebno zaznal, ampak se je z njim seznanil šele naknadno, ko je opravil razgovore z odgovorno osebo in gosti lokala. Plačilni nalog po določbi prvega odstavka 57. člena ZP-1 je mogoče izdati le, če je dovoljen hitri postopek in če je pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zaznala. V obravnavanem primeru je hitri postopek dovoljen, saj ne gre za katerega od prekrškov, naštetih v drugem odstavku 52. člena ZP-1, ki določa, kdaj hitri postopek ni dovoljen. Glede drugega zahtevanega pogoja pa je moč zaključiti, da seznanjanje z okoliščinami prekrška iz pripovedovanja prič ne pomeni osebne zaznave prekrška, zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo. Ker je pooblaščena uradna oseba za prekršek storilca izvedela šele iz pripovedovanja prič ter s tem v zvezi sama napravila dokazno oceno, da je kršitelj D.T. kot odgovorna oseba pravne osebe storil prekršek, bi torej prekrškovni organ moral izvesti hitri postopek o prekršku in tudi izdati odločbo o prekršku. Glede na opisano ravnanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je podana kršitev določbe prvega odstavka 57. člena ZP-1. 7. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1, je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 426. člena ZKP izpodbijani plačilni nalog razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v nadaljnje odločanje.