Jedro

Tožnik je pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 (kljub opozorilu v pravnem pouku sklepa, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi) vložil sam, pri čemer niti po pozivu sodišča ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je tožena stranka glede na okoliščine obravnavanega primera sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 310/2020-24 z dne 28. 10. 2021 (v nadaljevanju sklep z dne 28. 10. 2021). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 2. 12. 2021 pri tukajšnjem sodišču vložil prošnjo za dodelitev BPP za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021 in predlagal, da se mu za zastopanje dodeli odvetnik A. A. Tožena stranka se sklicuje na objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP. Sklicuje se tudi na določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki opredeljuje pojem očitne nerazumnosti zadeve. Ugotavlja, da je tukajšnje sodišče s sklepom z dne 28. 10. 2021 zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 310/2020-20 z dne 8. 7. 2021 (v nadaljevanju sklep z dne 8. 7. 2021) kot nedovoljeno. Tožnik je pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 vložil sam, pri čemer (niti po pozivu sodišča) ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožniku je bilo v pravnem pouku sklepa z dne 8. 7. 2021 pojasnjeno, da lahko pritožbo zoper navedeni sklep vloži le po kvalificirani osebi in da se bo v nasprotnem primeru pritožba zavrgla. Sklepno navaja, da je sklep z dne 28. 10. 2021 pravilen, ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in da lahko sam vloži pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021. Tožnik že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep z dne 28. 10. 2021 in ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožena stranka je zato tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno.

2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da toženka ni upoštevala okoliščin in dejstev o zadevi, saj bi sicer sprejela diametralno nasprotno odločitev. Posledično je izpodbijana odločba tudi napačno obrazložena. Tožena stranka je tožnika, ki svoje pravice do dodelitve BPP ne zlorablja, znova diskriminirala in na nedopusten način znova kršila njegove pravice. Uspeh v zadevi I U 310/2020 ni vprašljiv. Izpodbijana odločba je v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem, pravno podlago ter načeli pravičnosti in morale. Predlaga, da sodišče tožnika oprosti plačila sodne takse in izpodbijani akt odpravi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja, kot sledi.

6. V obravnavani zadevi je sporno tožnikovo izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021. Med strankama ni sporno, da je tožnik pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 vložil sam, pri čemer ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. 7. Tožena stranka je odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je po presoji sodišča tudi pravilno uporabila. Skladno z navedeno določbo se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

8. Navedena zakonska ureditev toženi stranki nalaga, da v primerih, ko je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Skladno z obširno in ustaljeno upravno-sodno prakso gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).

9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021, s katerim je sodišče kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021. Tožnik v tem upravnem sporu ne nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da je pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 (kljub opozorilu v pravnem pouku sklepa, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi) vložil sam, pri čemer niti po pozivu sodišča ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnik v tožbi le pavšalno zatrjuje, da uspeh v zadevi I U 310/2020 ni vprašljiv in da je izpodbijana odločba napačno obrazložena. Ker tožnik teh trditev z ničemer ne konkretizira, se sodišče do takšnih pavšalnih navedb ne opredeljuje. Presoja pa, da je tožena stranka glede na okoliščine obravnavanega primera sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 28. 10. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh. Skladno z določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Navedeno pomeni, da vložitev pritožbe s strani stranke, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, skladno z drugim odstavkom 89. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 narekuje zavrženje tožbe.

10. Glede na navedeno je tožena stranka v predmetni zadevi ravnala pravilno, ko je v skladu z drugo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, saj je zadeva, v kateri tožnik zaproša za dodelitev BPP, očitno nerazumna oziroma tožnik v zadevi nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Za dodelitev BPP mora biti navedeni pogoj izpolnjen, ne glede na prosilčeve finančne okoliščine, saj morata biti tako objektivni kot finančni kriterij izpolnjena kumulativno.

11. Po povedanem je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

12. Sodišče v predmetni zadevi skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 ni razpisalo glavne obravnave, ker pravno-relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno (ni namreč sporno, da je tožnik pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2021 vložil sam, pri čemer ni zatrjeval in izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit).

13. V zvezi s tožnikovim predlogom za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče pojasnjuje, da se skladno s šestim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. Ker je tožnik plačila sodne takse oproščen že na podlagi samega zakona, sodišče ni posebej odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.