Jedro

Sklicevanje tožnice v pritožbi na skrajno silo zaradi zaščite njenega premoženja in življenja, v primeru gradnje objekta brez lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, ni razlog iz 72. člena ZUS, zaradi katerega se sme izpodbijati sodba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek Nova Gorica, št. U 1222/96-7 z dne 11.9.1998.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 20.6.1995. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata občin A., N.G. in T. z dne 22.2.1994 v delu, ki nalaga tožnici kot investitorju, da mora odstraniti pritlični prizidek tlorisnih dimenzij 5,40 x 2,20 in višine 2,50 m ter ograjni zid višine 1,4 do 1,6 m, dolžine 11 m, na zemljišču parc. št. 413/20 k.o. Rožna dolina ter vzpostaviti prejšnje stanje. Drugo in tretjo točko izreka pa je v skladu s 1. odstavkom 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku odpravila in nadomestila z bolj jasnim in določnim izrekom. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo s tem, da za navedeni prizidek in zid tožnici ni bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del po 62. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89; RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97, ZUN). Tega dejstva ne more spremeniti niti tožničina navedba, da potrebuje prizidek zaradi plazovitega višje ležečega terena in da ni vedela, da potrebuje upravno dovoljenje za postavitev ograje.

Tožnica v pritožbi navaja, da je pri gradnji zidu ravnala v skrajni sili. Mogočna griva, s katero meji njeno zemljišče s stanovanjsko hišo, se je zaradi plazovitega terena udirala in ogrožala njene nepremičnine in življenje ljudi v hiši. Za postavitev podpornega zidu je pridobila soglasje stanovanjske zadruge. Z rušenjem tega zidu bi ogrozila svoje nepremičnine in tudi ljudi. Kasneje je med zid in hišo naredila nadstrešek, ki se šteje kot prizidek. Po prihodu urbanističnega inšpektorja je podala vlogo za legalizacijo zgrajenega objekta, vendar se je izkazalo, da je zid zgrajen na zemljišču, ki je last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklad je izdal soglasje za legalizacijo zidu, vendar upravni organ tega ne upošteva in zahteva, da tožnica izkaže lastništvo zemljišča. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo na podlagi ugotovitev v upravnem postopku. ZUN v 1. odstavku 73. člena določa, da v primerih, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. V obravnavanem primeru je tožnica kot investitorica zgradila sporni objekt, pred tem pa ni pridobila niti lokacijskega dovoljenja niti odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tožnica se v pritožbi sklicuje na skrajno silo zaradi zaščite svojega premoženja in življenja. Ta navedba pa ni razlog iz 72. člena ZUS (bistvena kršitev postopka, zmotna uporaba materialnega prava ter zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) zaradi katerega se sme izpodbijati sodba.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da ni podan razlog iz katerega se lahko sodba izpodbija, prav tako pa tudi niso podani razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Glede na navedeno, je na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.