Jedro

Če med spisi, ki jih je upravnemu sodišču poslala tožena stranka v zvezi z upravnim sporom zaradi azila, ni vseh listin in podatkov, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, pa so bistveni za odločitev, upravno sodišče ne more odločiti o tožbi, ne da bi pred tem v celoti izvedlo postopek po 4. odstavku 36. člena ZUS, vključno s ponovnim pozivom toženi stranki k predložitvi spisov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 1390/2001-7 z dne 5.9.2001 se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23.7.2001, s katero je ta zavrnila tožnikovo vlogo za priznanje azila, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je z dopisom dne 29.8.2001 toženo stranko pozvalo, naj skladno z določbo 4. odstavka 36. člena ZUS pošlje sodišču vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo ter ob upoštevanju določbe 4. odstavka 39. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 61/99, št. 113/2000-odločba Ustavnega sodišča RS, št. 124/2000 in št. 67/2001) določilo toženi stranki rok 3 dni.

Upravno sodišče je ugotovilo, da tožena stranka sodišču ni poslala popolnega upravnega spisa, saj v spisu ni uporabljenih informacij in njihovih prevodov v uradni jezik o stanju v izvorni državi tožnika. Glede na to, da je upravni spor sprožen zoper odločbo tožene stranke, izdano na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, o taki tožbi pa mora upravno sodišče odločiti v 7 dneh, sodišče po ugotovitvi, da tožena stranka ni poslala popolnih upravnih spisov, tožene stranke ni dodatno pozvalo k predložitvi manjkajočih listin. Ker v spisu ni dokazov, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila, sodišče ni moglo preizkusiti v odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, zato tudi ni moglo rešiti upravnega spora.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 72. členu ZUS. Navaja, da v upravnem sporu izpodbijana odločba ni bila izdana na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, kot ugotavlja upravno sodšišče v izpodbijani sodbi. Z izpodbijano odločbo je bila tožnikova vloga za azil zavrnjena zaradi razloga, navedenega v 1. alinei 1. odstavka 35. člena ZAzil, torej zato, ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za azil ali priznanje statusa begunca po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil in ne zato, ker prošnja temelji na namernem zavajanju ali ker se postopek zlorablja. Glede na navedeno ne gre za zadevo, v kateri bi moralo upravno sodišče v upravnem sporu odločiti v 7 dneh, ampak za zadevo, v kateri bi moralo odločiti v 30 dneh. Zato bi moralo sodišče pred odločitvijo o stvari postopati skladno z določbo 4. odstavka 36. člena ZUS in toženo stranko ponovno pozvati, da predloži manjkajoče listine in njihove prevode. Predlaga, da sodišče izvede dokaze in pritožbi ugodi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

ZAzil v 6. odstavku 39. členu določa, da se za vložitev tožbe in postopek pred upravnim sodiščem uporablja zakon, ki ureja upravni spor, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. Zakonodajalec je torej za odločanje v upravnem sporu predvidel uporabo ZUS kot sistemskega zakona za tista vprašanja postopka, ki jih ZAzil ne ureja. Drugače kot ZUS, ZAzil med drugim določa tudi rok, v katerem mora upravno sodišče odločiti o tožbi. Tako v 4. odstavku 39. člena določa, da mora upravno sodišče odločiti o tožbi v 30 dneh od prejema tožbe oziroma v sedmih dneh, če gre za tožbo zoper odločbo, izdano na podlagi 2. odstavka 35. člena tega zakona, to je zoper odločbo, s katero je prošnja za azil zavrnjena kot očitno neutemeljena. Z določitvijo krajšega roka za odločitev upravnega sodišča je zakonodajalec izrazil legitimen namen, da se azilni postopek čimhitreje pravnomočno konča. Skladno s tem namenom mora postopati upravno sodišče in seveda ustrezno skrajšati roke iz 36. člena ZUS, ni pa s tem izključena uporaba 4. odstavka 36. člena. Ni v skladu s to določbo, če upravno sodišče, samo zato, ker je od tožene stranke prejelo spise, ki so pomankljivi, izpodbijano odločbo odpravi. Če med poslanimi spisi ni vseh podatkov in listin, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, pa so bistveni za odločitev, upravno sodišče ne more odločiti o tožbi, ne da bi pred tem v celoti izvedlo postopek po določbi 4. odstavka 36. člena ZUS, ki vključuje tudi ponoven poziv toženi stranki k predložitvi spisov. Ker takega poziva upravno sodišče toženi stranki ni poslalo, ni imelo podlage za odločanje po 2. alineji 1. točke 60. člena ZUS.

Ker je glede na navedeno upravno sodišče bistveno kršilo določbo postopka v upravnem sporu - 4. odstavek 36. člena, je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodijbano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.