Jedro

Če so sestavni del dejanskega stanja, ki je podlaga za odločanje, listine v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Če ta ni priložen, sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 2198/97 z dne 7.9.1999 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradi list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 4.7.1997. S to je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice C. z dne 31.1.1996, s katero je ta zavrnila njen ugovor zoper zapisnik z dne 21.12.1995 o netočni prijavi blaga, uvoženega po uvozni carinski deklaraciji (UCD) z dne 21.12.1995. Vrednost blaga je bila prijavljena na podlagi fakture prodajalca GNN ... in je znašala 1.124.158,00 SIT. Faktura je glasila na kupca A. d.o.o., P. Carinarnica je ugotovila, da podatki iz deklaracije ne ustrezajo stanju blaga. Sestavila je zapisnik in ugotovila carinsko osnovo v znesku 1.925.121,00 SIT. Po ugotovitvah tožene stranke je iz pogodbe med prodajalcem in kupcem z dne 4.4.1995 razvidno, da cena v fakturi ne vključuje vseh plačil, ki jih je moral kupec izvršiti v zvezi z uvozom blaga v Slovenijo. Pogodba se nanaša na uporabo recepture za izdelavo jagodnega soka, tožeča stranka pa je z njo pridobila pravico do ekskluzivnega uvoza in prodaje v Sloveniji. Pogodba določa, da bo kupec plačal mesečno pavšalni znesek 36.500 DEM za odjem 34.000 litrov jagodnega soka, če bo odjem večji pa večji znesek. To se je po priloženih fakturah tudi realiziralo. Iz zapisnika Deviznega inšpektorata Republike Slovenije z dne 12.2.1996 nesporno izhaja, da gre za povezane osebe in da je pogodba namenjena prikrivanju odliva denarja v tujino, s čemer je bilo prodajalcu omogočeno izdajanje faktur na nižjo vrednost. Gre za fiktivno pogodbo.

Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbe 34. do 45. člena Carinskega zakona (CZ), ki se je uporabljal v času uvoza ter na dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku. V skladu z navedenimi določbami je carinarnica sama ugotovila carinsko osnovo tako, da je k vrednosti blaga iz fakture, prijavljeni v UCD, prištela še sorazmeren del licenčnine, ki jo je prodajalec fakturiral s posebnimi računi, kupec pa dejansko tudi plačal. Res je sicer, da v 9. točki 38. člena CZ, v kateri so navedeni stroški in nadomestila v zvezi s pravicami do uporabe patentov, modelov, znakov ali tuje tovarniške ali trgovske znamke, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnim plačevanjem, licenčnina ni navedena. Toda iz zakonskega besedila je mogoče nedvomno zaključiti, da gre za vse stroške in nadomestila, ne glede na to, kakšen izraz se za tak strošek uporabi. Licenčnina, ki je bila posebej zaračunana in je bila odvisna od količine uvoženega soka, je brez dvoma strošek, ki se všteva v carinsko osnovo. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da ne gre za pogodbeni odnos, s katerim bi se pogojevala prodaja blaga in da je prodaja potekala neodvisno od licenčne pogodbe ter da plačilo licenčnine ni bilo pogoj za nakup blaga. Iz same narave licenčne pogodbe izhaja, da je bil uvoz pogojevan s plačilom licenčnine.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da v 9. točki 38. člena CZ licenčnina ni omenjena. Prodaja blaga je potekala neodvisno od licenčne pogodbe in ni bila z njo v nikakršni povezavi. Bila je razvezana in del uvoza je bil opravljen po razvezi pogodbe. V carinsko osnovo se ne morejo všteti stroški prevoza, stroški seminarja in stroški sejma. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da so sestavni del dejanskega stanja, ki je podlaga za odločitev sodišča prve stopnje, pogodba med prodajalcem in tožečo stranko ter fakture. Toda navedene listine, ki se sicer nahajajo v spisu, so v tujem jeziku (nemščini). Listinam, ki so sestavljene v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod (2. odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).

Prevoda navedenih listin pa v spisu ni, niti ni razvidno, da bi bil opravljen. Ker zato izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem naj odpravi navedeno bistveno kršitev določb postopka.