Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme.
Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zavrnilo kot neutemeljen.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da računi, ki so priloženi izvršilnemu predlogu niso verodostojne listine. Iz njih namreč ni razvidno, kdo jih je podpisal in v kakšnem svojstvu. Morala bi jih podpisati oseba pooblaščena za zastopanje družbe, da pa gre za tako osebo, bi moralo biti razvidno iz listine oziroma dokumentacije, ki bi morala biti priložena že izvršilnemu predlogu. Upnik bi moral izvršilnemu predlogu priložiti tudi dobavnice, iz katerih bi bila nesporno razvidna dobavljena količina, kakovost in prevzem.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2.odst. 53.čl. v zvezi s 5.odst. 62.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi šteti za neobrazložen in s tem za neutemeljen. Po 2.odst. 23.čl. ZIZ je verodostojna listina tudi faktura in na podlagi take verodostojne listine se lahko dovoli izvršba. Zato je neutemeljena navedba pritožnika, češ da bi moral upnik priložiti izvršilnemu predlogu tudi dobavnice, iz katerih bi bila razvidna dobavljena količina, kakovost in prevzem. Tudi ni točna trditev pritožnika, češ da računi, ki so priloženi izvršilnemu predlogu, nimajo vseh podatkov, ki so potrebni za verodostojno listino. Faktura ali račun je knjigovodska listina, ki jo fizična ali pravna oseba izdaja v okviru opravljanja svoje dejavnosti za posamični opravljeni promet blaga, proizvodov in storitev, njeno vsebino in obliko pa določajo knjigovodski predpisi, v konkretnem primeru so to Slovenski računovodski standardi (Ur.l. RS, št. 118/2005). Ti pa določajo, da je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Knjigovodsko listino sestavi podjetnik ali kdo drug za knjiženje prihodkov. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme. V konkretnem primeru pa pritožnik le na splošno navaja, da naj bi listino podpisala oseba, ki ni pooblaščena. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.