Jedro

Med vrtcem in delodajalcem tožeče stranke je prišlo do prevzema dejavnosti čiščenja in trajnega prevzema delavcev skladno s 1. in 2. odstavkom 73. člena ZDR. S pogodbo o čiščenju prostorov sklenjeno med Vrtcem in toženo stranko pa ni prišlo ne do prevzema dela dejavnosti, ne do prevzema sredstev in tudi ne do prevzema delavcev. Med delodajalcem tožeče stranke in toženo stranko ni bil sklenjen noben pravni posel. Zato med toženo stranko in delodajalcem tožeče stranke, kakor tudi med toženo stranko in vrtcem, ni prišlo do prevzema dejavnosti in prevzema delavcev. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in na ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dnem 30. 9. 2012, da ima pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za neodločen čas od 1. 10. 2012 dalje, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas, na delovno mesto čistilke v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, da ji je tožena stranka dolžna obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in ji izplačati vse zapadle plače od prenehanja delovnega razmerja dalje, to je od 1. 10. 2012 dalje, do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila ter prispevke in davke, vse v roku 15 dni.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 29/99 in naslednji) pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, stroške postopka pa skupaj s pritožbenimi stroški naloži v plačilo toženi stranki. Navaja, da ima zoper Vrtec A. in B. d.o.o. vloženo tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Ker se v tem sporu zatrjuje, da naj bi ob nastopu čiščenja tožene stranke pri Vrtcu A. prišlo do prenosa dejavnosti in tudi delavcev na podlagi 6. odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), tožnica zgolj iz previdnosti vlaga to pritožbo. Navaja, da je v primeru, če je prišlo do prenosa čiščenja na toženo stranko po 6. odstavku 73. člena ZDR, je odločitev sodišča kljub obrazložitvi in ugotovitvam ob izvedenem dokaznem postopku napačna in bi sodišče prve stopnje moralo tožbenemu zahtevku ugoditi. Ker spor med tožnico in bivšim delodajalcem B. d.o.o. in Vrtcem A. še ni zaključen, tožnica podaja to pritožbo.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že enkrat odločilo in sicer je s sklepom opr. št. I Pd 1563/2012 z dne 8. 11. 2012 tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da pri toženi stranki s 1. 10. 2012 ni nadaljevala delovnega razmerja, niti da ji tožena stranka ne zagotavlja dela, prav tako pa tudi ni navedla, da je pred vložitvijo tožbe od tožene stranke zahtevala odpravo kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR. Ker je predhodno varstvo pravic pri delodajalcu v skladu z določbo 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) procesna predpostavka, je sodišče prve stopnje tožbo kot preuranjeno zavrglo. Na pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 1153/2012 z dne 6. 12. 2012 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker iz tožničinega tožbenega zahtevka izhaja, da gre za spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi reintegraciji in reparaciji, ima delavec pravico tožbo vložiti v roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR. Po izvedenem postopku je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožba pa se nanje le pavšalno sklicuje. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in popolno, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica pri toženi stranki ni bila zaposlena, da pri njej niti ni začela delati in da ji ta tudi ni odpovedala delovnega razmerja. Tožnica je bila do oktobra 2010 zaposlena v Vrtcu A. na delovnem mestu čistilka. Vrtec A. je na podlagi javnega naročila z izbranim ponudnikom B. d.o.o. sklenil sporazum o prevzemu dveh delavk, s katerima se je zavezal skleniti delovno razmerje za nedoločen čas in jima ohraniti vse pravice, kot sta jih imeli pri Vrtcu A.. V letu 2012 je Vrtec A. po poteku pogodbe z B. d.o.o. na podlagi na novo izvedenega javnega naročila sklenil pogodbo o čiščenju s toženo stranko. Ker sta bili v letu 2010 obe delavki prevzeti za nedoločen čas k B. d.o.o, v tokratnem razpisu ni bilo pogoja v zvezi s prevzemom delavcev. Tožnica je od delodajalca B. d.o.o. prejela obvestilo, da bo s 1. 10. 2012 prevzeta na delo k toženi stranki. Vendar pa na podlagi tega obvestila tožena stranki ni bila dolžna prevzeti tožnice. Tožena stranka s tožničinim delodajalcem B. d.o.o ni bila v nobenem pogodbenem razmerju. V pogodbenem razmerju (čiščenje prostorov) je bila z Vrtcem A.. Na relaciji Vrtec A. - tožena stranka ni prišlo ne do prenosa zaposlenih in niti do prenosa delovnih sredstev. V skladu s 1. členom tč. b Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov ali delov podjetij ali obratov - združena verzija (Ur. l. št. 82 z dne 22. 3. 2001) in sodno prakso Sodišča EU (zadeve C-324/86, C-171/94 in C-172/94) lahko pride do prenosa podjetja tudi v primeru, če med prenosnikom in prevzemnikom ni nobenega neposrednega pogodbenega razmerja, vendar pa mora v takem primeru priti do prenosa sredstev za delo ali delovne sile oziroma organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, do navedenega pa v obravnavanem primeru, kot je že navedeno, ni prišlo. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP le še dodaja: Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je med Vrtcem A. in B. d.o.o v letu 2010 prišlo do prevzema dejavnosti čiščenja in trajnega prevzema delavcev skladno s 1. in 2. odstavkom 73. člena ZDR. S pogodbo o čiščenju prostorov sklenjeno med Vrtcem A. in toženo stranko ni prišlo ne do prevzema dela dejavnosti, ne do prevzema sredstev in tudi ne do prevzema delavcev. Med B. d.o.o. in toženo stranko pa ni bil sklenjen noben pravni posel. Tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da med toženo stranko in B. d.o.o., kakor tudi med toženo stranko in Vrtcem A., ni prišlo do prevzema dejavnosti in prevzema delavcev, saj se je utemeljeno sklicevalo na določila Direktive Sveta 2001/23/EU, 73. člen ZDR in prakso Sodišča EU. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Pritožba tožeče stranke je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 353. členom istega zakona).

Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.