UPRS Sodba in sklep II U 227/2022-18

Jedro

Iz določbe 51. člena ZEN torej izhaja dolžnost geodetske uprave kot upravnega organa prve stopnje, da preveri formalno pravilnost elaborata parcelacije, v primeru izvedbe parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti pa tudi, da preveri skladnost parcelacije s tem aktom – v obravnavanem primeru je to Odlok. Upravni organ prve stopnje bi torej moral preveriti ali je predvidena parcelacija v elaboratu skladna z vsebino odloka in to obrazložiti v upravni odločbi. O skladnosti elaborata in Odloka glede parcelacije njihovih parcel morajo biti obveščene in poučene vse stranke, ki so lastnice ali upravljavci parcele, ki je v postopku parcelacije, imeti morajo možnost, da skladnost same preverijo oz. da se o njej prepričajo. V obravnavanem primeru pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi upravni organ prve stopnje to preveril, prav tako tega ni storil pritožbeni organ, oba sta se zadovoljila z navedbo v elaboratu, da je njegova vsebina skladna z Odlokom, kar pa ni v skladu z določbo 51. člena ZEN in ne s sodno prakso.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi, tako da se 2. in 3. točka izreka odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, št. 02112-2804/2021-6 z dne 10. 2. 2022 v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije za parceli št. 174 in 176/3 k. o. ..., odpravita ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V preostalem delu se tožba zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje odločil, da se upravne zadeve, ki so bile pričete z zahtevami št. 021122-2786/2021-1, št. 021122-2787/2021-1, št. 021122-2789/2021-1, št. 021122-2790/2021-1, št. 021122-2791/2021-1, št. 021122-2792/2021-1, št. 021122-2793/2021-1, št. 021122-2796/2021-1, št. 021122-2798/2021-1, št. 021122-2799/2021-1, št. 021122-2801/2021-1, št. 021122-2802/2021-1, št. 021122-2803/2021-1 za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in upravna zadeva, ki je bila pričeta z zahtevo št. 021112-2785/2021-1 za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, združijo v en postopek pod št. 02112-2804/2021 -1.

2.S 1. točko izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje odločil, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja oziroma del meje parcele 191 s sosednjimi parcelami 885/1 in 192/1 in v 2. točki izreka odločbe, da se v isti katastrski občini v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe:

ukinjene parcele ---- nove parcele

174 ---- 174/1, 174/2, 174/3

176/3 ---- 176/8, 176/9, 176/10

177 ---- 177/1, 177/2

179 ---- 179/1, 179/2, 179/3

180 ---- 180/1, 180/2, 180/3

181 ---- 181/1, 181/2

182 ---- 182/3, 182/4, 182/5

183/1 ---- 183/3, 183/4

183/2 ---- 183/5, 183/6

184/2 ---- 184/6, 184/7

184/4 ---- 184/8, 184/9

188/1 ---- 188/4, 188/5

190/1 ---- 190/3, 190/4

191 ---- 191/1, 191/2

192/1 ---- 192/3, 192/4

418/1 ---- 418/3, 418/4

418/2 ---- 418/5, 418/6

419/1 ---- 419/6, 419/7, 419/8

419/2 ---- 419/3, 419/4, 419/5

421/1 ---- 421/3, 421/4, 421/5

421/2 ---- 421/6, 421/7, 421/8

422/1 ---- 422/4, 422/5

885/1 ---- 885/13, 885/14, 885/15

3.V 3. točki izreka je odločil, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško-katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu in v 4. točki izreka, da stroškov postopka ni.

4.Iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta prve stopnje izhaja, da sta dne 9. 12. 2021 in dne 14. 11. 2022 na Območni geografski upravi Ptuj stranki Mestna občina Ptuj in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije vložili zahteve za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcel. Zahtevam je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo A., d. o. o., ... in potrdil pooblaščen geodet B. B., univ. dipl. inž. geod. Ker se zahteve opirajo na isto dejansko stanje in pravno podlago, je upravni organ prve stopnje v skladu s 130. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) postopke združil.

5.Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je Republika Slovenija lastnik parcele 191, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pa njen upravljalec. Mestna občina Ptuj je v skladu z določili četrtega odstavka 48. člena Zakona o evidentiranju nepremični (v nadaljevanju ZEN) vložila zahtevo za evidentiranje parcelacije parcel 183/2, 184/2, 184/4, 188/1, 190/1, 191, 192/1, 418/1, 418/2, 419/1, 419/2, 421/1, 421/2, 422/1, 885/1, 174, 176/3, 177, 179, 180, 181, 182 in 183/1 v skladu s sprejetim Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora OPO7 Ptuj - suhi vodni zadrževalnik na Rogoznici (v nadaljevanju Odlok).

6.Zahtevi je bil priložen elaborat, iz katerega je razvidno, da so lastniki oz. upravljavci parcel imeli možnost sodelovati v postopku in da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije iz Odloka.

7.Organ je ugotovil, da dela meje parcele 421/2 s parcelama 421/1, 419/2; 422/1 s parcelama 419/1, 418/1; 418/2 s parcelama 418/1, 885/1; 190/1 s parcelami 192/1, 188/1, 182; 419/1 s parcelama 885/1, 419/2; 180 s parcelami 179, 183/1; 183/2, s parcelami 183/1, 174/2; 174 s parcelama 177, 176/3; 419/2 s parcelo 421/1; 184/4 s parcelama 184/2, 176/3; 182 s parcelama 184/2, 181 skladno z drugim odstavkom 49. člena ZEN v predhodnem postopku ni bilo potrebno urediti, ker novi deli mej navedenih parcel ležijo na premici in se stikajo.

8.Zoper odločbo in sklep upravnega organa prve stopnje je tožeča stranka (lastnica parcel št. 174 in 176/3 k.o. ...) vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeni organ ugotovil, da je predložen elaborat parcelacije izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije, in da soglasje lastnikov parcel s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno, ker šesti odstavek 48. člena ZEN tega pogoja ne predpisuje. Pojasnilna dolžnost upravnega organa pa ne gre tako daleč, da bi bil dolžan pojasnjevati, zakaj parcelacija parcel poteka na način, ki je predviden v ustreznem aktu samoupravne lokalne skupnosti.

9.Pritožbeni organ poudarja, da se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na predmetnih parcelah in parcelacija kot taka ne pomeni razpolaganja z zemljiščem, saj po izvedeni parcelaciji in izdani odločbi lastninsko stanje na zemljišču, ki je parcelirano ostane isto. Morebitni dogovori med tožečo stranko in Direkcijo Republike Slovenije za vode pa niso stvar konkretnega postopka, temveč njihovega zasebnopravnega razmerja in tako tudi dogovori za morebitni odklop določene parcele ne morejo biti predmet konkretnega postopka, kakor tudi ne postopek razlastitve ali problem dostopnosti do parcel.

10.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je lastnica parcel št. 174 in 176/3 k.o. ..., iz katerih so s sporno parcelacijo nastale parcele št. 174/1, 174/2, 174/3, 176/8, 176/9, 176/10 vse k.o. ..., navedeno je bilo izvedeno brez njenega soglasja. Poudarja, da se je parcelacija izvedla zaradi predvidene izgradnje suhega zadrževalnika na potoku Rogoznica, gre za velik jez, dolžine 500 m in višine 5 m, ki bo povzročil poplavljanje doline potoka Rogoznica. Izvedba tega ukrepa ni bila s strani Mestne občine Ptuj nikoli dogovorjena in ne usklajena z lastniki parcel, kjer bi naj jez stal, niti z lastniki parcel, ki bodo poplavljene. Zadrževalnik namreč ni suh, ampak služi kot jez in bo polnil akumulacijski bazen nad jezom. V primeru večjih padavin bo voda poplavila kmetijske površine nad jezom, zato bodo za kakršnokoli intenzivnejšo kmetijsko rabo izgubljene, saj bo vsak kmetijski pridelek izpostavljen tveganju, da ga ne bo in da bo uničen zaradi zalitja z vodo.

11.Tožeča stranka navaja, da iz odločbe upravnega organa prve stopnje jasno izhaja, da ni opravil obveznega strokovnega dela – ni primerjal občinskega odloka oziroma kartografskega dela odloka z izvedeno parcelacijo, torej ni bilo ugotovljeno ali je parcelacija skladna s kartografskim delom odloka. Šele organ druge stopnje omeni ta dokument, a naknadna pridobitev dokumentacije potem, ko je odločba že izdana, ne more nadomestiti dela in nalog, ki bi jih moral opraviti organ prve stopnje, kot to določa šesti odstavek 48. člena ZEN. Organ ni ugotavljal ključnih dejstev in ni izvajal dokazov, na podlagi katerih je izdal sporno odločbo in v odločbi ni nobene obrazložitve. Zakon predpisuje, da soglasje lastnikov ni potrebno zgolj v primeru, ko ni potrebe po ugotavljanju dejanskega stanja. V zadevi je treba preveriti ali je parcelacija izvedena čisto po načrtu ali malo drugače, kot je bilo predvideno - v tem primeru je soglasje lastnikov nujno. Organ se je zadovoljil samo z navedbo v elaboratu geodetskega podjetja o zagotovilu o skladnosti z akti Mestne občine Ptuj in ni izvedel dejanske presoje skladnosti elaborata s kartografskim delom akta lokalne skupnosti, zato je odločba nezakonita, stranke postopka pa niso imele možnosti, da se z dejanskimi ugotovitvami organa prve stopnje sploh lahko seznanijo, saj ugotovitve niso navedene in ne obrazložene. V odločbi ni obrazloženo, na kateri podlagi je bila parcelacija izvedena, kaj je bila podlaga za delo geodetov, ki so naredili elaborat, ali je objekt viden iz odloka ali ne in ali je skladen s kartografskim delom odloka.

12.Tožeča stranka poudarja, da ji bo s parcelacijo in izgradnjo jezu dejansko odvzeta lastninska pravica na parcelah, to pa je možno le po postopku, ki ga določa zakon. Po njenem mnenju je potrebno sprožiti postopek razlastitve, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo prve stopnje razveljavi ter da se ji povrne stroške postopka.

13.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

14.Mestna občina Ptuj kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam v celoti in poudarja, da je upravni organ odločil v okviru svoje pristojnosti ter zakonito in popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. Imel pa je tudi zakonito podlago za izdajo upravnega akta, to je akt samoupravne lokalne skupnosti, kar pomeni, da od nje ni mogoče odstopati in da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izvedbo evidentiranja parcelacije. Postopek razlastitve pa ni predmet konkretnega postopka. Stranka z interesom sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

15.Ostale stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

16.Tožba je delno utemeljena.

17.Prvi odstavek 51. člena ZEN določa, da geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru. Če elaborat parcelacije ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava na podlagi drugega odstavka 51. člena ZEN pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat parcelacije; če tega ne stori, se zahteva s sklepom zavrže. Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, če: 1. elaborata parcelacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev; 2. je elaborat parcelacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za izvajanje geodetske storitve v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost; 3. je elaborat parcelacije izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek parcelacije izvedel geodet, ali je elaborat parcelacije potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona; 4. podatki o novih delih mej in parcelah ne omogočajo evidentiranja v zemljiškem katastru; 5. parcelacija ni izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta; 6. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji (četrti odstavek 51. člena ZEN).

18.Iz določbe 51. člena ZEN torej izhaja dolžnost geodetske uprave kot upravnega organa prve stopnje, da preveri formalno pravilnost elaborata parcelacije, v primeru izvedbe parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti pa tudi, da preveri skladnost parcelacije s tem aktom – v obravnavanem primeru je to Odlok. Upravni organ prve stopnje bi torej moral preveriti ali je predvidena parcelacija v elaboratu skladna z vsebino odloka in to obrazložiti v upravni odločbi. O skladnosti elaborata in Odloka glede parcelacije njihovih parcel morajo biti obveščene in poučene vse stranke, ki so lastnice ali upravljavci parcele, ki je v postopku parcelacije, imeti morajo možnost, da skladnost same preverijo oz. da se o njej prepričajo. V obravnavanem primeru pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi upravni organ prve stopnje to preveril, prav tako tega ni storil pritožbeni organ, oba sta se zadovoljila z navedbo v elaboratu, da je njegova vsebina skladna z Odlokom, kar pa ni v skladu z določbo 51. člena ZEN in ne s sodno prakso.

19.Tožeča stranka ima prav, ko navaja, da soglasje lastnikov parcel ni potrebno zgolj v primeru, ko je načrt parcelacije skladen z aktom organa samoupravne lokalne skupnosti, ki je parcelacijo predlagal. Ta skladnost mora biti preverjena s strani upravnega organa, ki izda odločbo o evidentiranju parcelacije in stranke postopka morajo imeti možnost, da se v postopku seznanijo tako z vsebino akta organa samoupravne lokalne skupnosti kot tudi z načrtom parcelacije ter da jim upravni organ predstavi/obrazloži njuno skladnost. Ker je skladnost obeh aktov pogoj za izvedbo parcelacije brez soglasja strank – lastnikov parcel, mora biti obrazložena tako, da jo stranke in sodišče lahko preizkusijo. Ker upravni organ ni obrazložil skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta organa samoupravne lokalne skupnosti, torej obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUP).

20.Iz tega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v obsegu, ki se nanaša na nepremičnino, katere lastnik je tožeča stranka (I. točka izreka).

21.Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka lastnica parcele številka 174 (nove parcele 174/1, 174/2, 174/3) in 176/3 (nove parcele 176/8, 176/9, 176/10) vse k.o. ... Na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, lahko stranka s tožbo izpodbija upravni akt, ki posega v njegovo pravico ali pravno korist, sicer sodišče tožbo zavrže. Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti, ves čas postopka.

22.Tožeča stranka lahko torej izpodbijani upravni akt izpodbija samo v obsegu, ki se nanaša na nepremičnine, katerih lastnica je, saj izpodbijani upravni akt le v tem obsegu posega v njeno pravico oz. pravno korist.

23.Glede na navedeno je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije nepremičnin, katerih lastnica ni tožeča stranka in za katere ni izkazala drugih pravic na njih, s sklepom kot nedovoljeno zavrglo (II. točka izreka).

24.V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporno je bilo izključno pravno vprašanje ali je tožena stranka v skladu z 51. členom ZEN, preverila skladnost parcelacije z aktom samoupravne lokalne skupnosti in ali je to ustrezno obrazložila, v takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči brez glavne obravnave.

25.Ker je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki je bistven za tožečo stranko, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

26.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Sodna taksa se tožeči stranki vrne po uradni dolžnosti.

-------------------------------------------------------------------------------

1.Prvi odstavek 51. člena ZEN in 5. točka četrtega odstavka istega člena.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 48, 48/6, 51

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba in sklep II U 227/2022-18

ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.227.2022.18 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas