Jedro

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki je dovoljen le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pridržani osebi omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in v 2. točki odločilo, da se jo zadrži na zdravljenju do vključno 10. 5. 2019. 2. Zoper takšno odločitev vlaga pridržana oseba laično pritožbo, v kateri pritožbenih razlogov podrobneje ne specificira. Poudarja, da svojega zdravja ne ogroža več in priznava, da je bivša odvisnica od prepovedanih drog. Opozarja, da nima nikakršne duševne motnje. Zato ji je bila pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov neupravičeno omejena. Pojasnjuje, da je umetnica. Ljudožerca v resnici ni umorila, to je bila le njena psihoza, ki jo je že zapustila. Ni res, da ima na rokah znake rezanja. Ima le brazgotine od injiciranja heroina in kokaina z dolgimi injekcijami. Zdravljenja z zdravili na oddelku pod posebnim nadzorom za čas treh tednov ne potrebuje, ker jo je psihoza že zdavnaj zapustila. Samomora ne namerava storiti, saj preveč ceni življenje. Nejemanje antipsihotikov bi nanjo vplivalo blagodejno. Meni, da je odrska, v prihodnje pa bo tudi medijska osebnost. Poudarja, da je na Univerzitetni psihiatrični kliniki pripravljena pridno sodelovati vse do odpusta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je ugotovilo izpolnjenost pogojev iz prej citirane določbe in jih v izpodbijanem sklepu tudi prepričljivo argumentiralo.

6. Pritožnica v pritožbi negira svoje težave in poudarja, da je psihoza stvar preteklosti. Temu pa – upoštevaje mnenje izvedenke psihiatrične stroke A. A. – ni moč slediti. Izvedenka je pri pritožnici ugotovila dezorganizirano vedenje ter nanašalne in preganjalne blodnjave vsebine v sklopu akutne psihoze, ki se je razvila pri pridržani osebi. Dekle je odvisno od prepovedanih drog ter ima čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo, ki potrebuje dodatno diagnostično opredelitev in ob kateri sta njena presoja realnosti ter sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo moteni. Izvedenka meni, da potrebuje zdravljenje z zdravili na oddelku pod posebnim nadzorom za čas treh tednov. V tem času bodo zdravila izrazila svoje delovanje tako, da bo pridržana oseba sposobna sprejeti druge oblike pomoči in pri njih sodelovati. Brez nadzora pa bi pod vplivom bolezenskih znakov in neorganiziranega vedenja huje ogrožala svoje zdravje, pa tudi življenje, saj je realno ogrožena, da bi se samopoškodovala, storila samomor ali pa v ta namen posegla po večjih količinah drog. Izvedenka še poudarja, da milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev.

7. Izpostavljena diagnostika ter v izpodbijanem sklepu obširno opisana ravnanja pritožnice tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazujejo nujnost izrečenega ukrepa pridržanja. Že ob psihološkem pregledu v avgustu 2017 so bile pri pridržani osebi prisotne motnje mišljenja, paranoidnost in samomorilna ogroženost. Ob sedanjem kliničnem pregledu se je navedeno potrdilo, pridržana oseba pa je s svojimi odgovori potrdila blodnjavi sistem. Povsem neuvidevna in nekritična je do bolezenskih znakov, kar se kaže tudi v odklanjanju jemanja zdravil. Njeno realno ogroženost izkazujejo znaki rezanja na rokah ter težave z obvladovanjem jeze, zaradi česar so bili tudi v preteklosti na oddelku že potrebni posebni varovalni ukrepi.

8. Pri tem ni nepomembno, da je pridržanka mlada oseba v starosti 22 let in da gre pri njej za prvo epizodo psihoze. Opuščanje ustrezne terapije bi poslabšalo njeno izhodišče za ureditev lastne eksistence in bi privedlo do poslabšanja oz. poglabljanja osnovne bolezni. Navedeno bi lahko vodilo do kronificiranega stanja, kar bi pomenilo, da bi se ji razvile miselne motnje. Izvedenka poudarja, da je prva epizoda bolezni ključna, saj omogoča dobro zdravljenje z zdravili in daljše obdobje brez bolezenskih znakov.

9. Izvedenka je ustrezno pojasnila čas trajanja ukrepa pridržanja. Ta naj bi trajal tri tedne, kar predstavlja primeren rok, da se pridržanka toliko uredi in je sposobna nadaljnje obravnava na odprtem oddelku oz. ambulantnega zdravljenja.

10. Zgoraj izpostavljeno prepričljivo izkazuje izpolnjenost zakonskih pogojev za izrek ukrepa pridržanja. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. V času odločanja o pritožbi pa še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pridržankini pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem, ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.