Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno navedlo, da po tar. št. 9511 ZST-1 ni pravne podlage, da se v primeru sklenitve sodne poravnave vrne sodna taksa, ki je bila plačana za predlog, s katerim se je uvedel postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Predlagatelj sam krije svoj strošek pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlagatelj dolžan v roku petnajstih dni vrniti 86,40 EUR sodne takse.

2. Proti takšni odločitvi je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da mu sodne takse ni potrebno vrniti oziroma podredno, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage, po kateri lahko sodišče od stranke, ki ji je po sklenitvi sodne poravnave vrnilo del sodne takse, od nje zahteva vračilo vrnjenega zneska. Sodišče je pravilno ravnalo, ko mu je vrnilo del sodne takse, opravičen pa je tudi do višjega zneska, saj je bila v postopku sklenjena sodna poravnava. Ni namen zakonodajalca in tudi prakse sodišč, da mora predlagatelj v primeru sklenitve sodne poravnave sam nositi stroške sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj ima prav, da za izdajo izpodbijanega sklepa sodišče ni imelo zakonske podlage, ne pa tudi glede stališča, da je upravičen do vrnitve sodne takse. Sporno vprašanje izvira iz nepravdnega postopka za cenitev in prodajo stvari. Višino sodnih taks v tem postopku določa poglavje 9.5 tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je veljal v času nastanka taksne obveznosti v obravnavanem primeru. Prvostopenjsko sodišče je pravilno navedlo, da po tar. št. 9511 ni pravne podlage, da se v primeru sklenitve sodne poravnave vrne sodna taksa, ki je bila plačana za predlog, s katerim se je uvedel postopek. Sodišče prve stopnje je zato napačno odredilo delno vrnitev zneska sodne takse predlagatelju, saj za to, kot je bilo navedeno, ni bilo pravne podlage v omenjeni taksni tarifi, ki je sestavni del ZST-1 (prvi odstavek 1. člena ZST-1). Taksa za postopek za cenitev in prodajo stvari v obravnavanem primeru, ki jo je sodišče pravnomočno odmerilo v znesku 518,00 EUR, je zato ostala premalo plačana za znesek 86,40 EUR.(1) Sodišče prve stopnje je pravilno pozvalo predlagatelja kot taksnega zavezanca, da plača takso še v preostalem delu, dejansko, da vrne znesek (takse), ki mu ga je pomotoma vrnilo. Ker predlagatelj še dolžnega zneska ni plačal v odrejenem roku 15 dni, bi moralo sodišče postopati po 35. členu ZST-1 in po potrditvi izvršljivosti plačilni nalog poslati organu pristojnemu za opravljanje nalog davčne izvršbe denarnih terjatev iz naslova sodnih taks. Izdaja obravnavane odločbe torej ni bila potrebna,(2) niti zanjo, kot je bilo že navedeno, ni zakonske podlage. V skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je bilo zato treba izpodbijani sklep razveljaviti.

5. Predlagatelj sam krije svoj strošek pritožbe (prvi odstavek 35. člena ZNP).

Op. št. (1): Znesek, ki ga je sodišče vrnilo predlagatelju.

Op. št. (2): Sodišče že ima naslov za izterjavo zneska 86,40 EUR.