Jedro

17.Prav tako za odločitev ni pomembno razmerje med B. B. in tožnico ter ali je B. B. morebiti delavke zaposloval brez tožničine vednosti. Bistveno je, da so delavke, ki jih je morebiti res zaposlil B. B., delale v poslovnih prostorih, ki jih ima (oziroma jih je imela) kot svoje poslovne prostore registrirana tožnica, kakor tudi dejstvo, da posamezni delavec, v konkretnem primeru C. C. za opravljanje dela ni imela pravne podlage. Ravno tako v zadevi ni podan ničnostni razlog iz 5. točke 279. člena ZUP, ker nobena od odločb ni bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izseljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja, saj je bila prvostopenjska odločba izdana v postopku nadzora zaposlovanja na črno, ki se je začel po uradni dolžnosti, drugostopenjska odločba pa je bila izdana po vloženi pritožbi tožnice zoper prvostopenjsko odločbo. Ugotavljanje, ali je v zvezi z zaposlovanjem delavk pri tožnici B. B. morebiti storil kakšno kaznivo dejanje, pa ni predmet tega postopka. Prav tako so za ta postopek nepomembne vse navedbe, ki se nanašajo na prekrškovni postopek oziroma za odgovornost za storjeni prekršek. V konkretnem primeru namreč ne gre za prekrškovni postopek v zvezi s kršitvami ZPDZC-1, temveč za upravni postopek izdaje odločbe o prepovedi zaposlitve na črno po drugem odstavku 19. člena ZPDZC-1.

Upravna organa se v obrazložitvah upravnih odločb nista opredelila do tožničinih zatrjevanj, saj sta kot bistvene štela le podatke iz uradnih evidenc organa. Upravna organa nista izvedla nobenega od predlaganih dokazov, s katerimi je tožnica poskušala v upravnem postopku ovreči ugotovitve o pravno pomembnem dejstvu, za koga je oseba v spornih dneh opravljala delo oziroma kdo ji je tega dne dejansko omogočil delo.

18.Stranka z interesom v tem upravnem sporu, C. C., na tožbo ni odgovorila.

Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.

Izrek

Odločitev sodišča

I.Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 0610-5177/2019-66 z dne 8. 7. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

19.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi zaradi ugotovljenih kršitev pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

K točki I izreka:

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

20.Tožba je utemeljena.

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ posameznici C. C., ki je dne 31. 10. 2019, 5. 11. 2019 in 6. 11. 2019 v gostinskem lokalu D. pri delodajalki A. A., s.p., opravljala delo, katera ji je omogočila delo, ne da bi z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi in je ni prijavila v obvezna socialna zavarovanja, do odprave zaposlitve na črno prepoveduje opravljanje dela pri tej delodajalki (1. točka izreka); odločil, da pritožba ne zadrži izvrš¡itve te odločbe (2. točka izreka) in da stranki nista zahtevali povrnitve stroškov, stroški postopka, ki so nastali organu, pa bremenijo organ (3. točka izreka).

21.V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, s katero je bila C. C., v postopku inšpekcijskega nadzora opravljenega pri tožnici, do odprave zaposlitve na črno, izrečena prepoved opravljanja dela pri tožnici, ki ji je omogočila delo brez ustrezne pravne podlage in v nasprotju s predpisi za občasno delo študentov.

2.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je v obdobju od 23. 1. 2020 do 6. 3. 2020, v Cvetličarni E. in v prostorih Finančnega urada Maribor, opravila nadzor dela in zaposlovanja na črno. Iz zapisnika št. DT 0610-5177/2019-38 z dne 6. 3. 2020 izhaja, da je C. C. delo opravljala in davčno potrjevala račune dne 31. 10. 2019 in v obdobju od 5. 11. 2019 do 13. 12. 2019 in da ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja.

22.Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka v obdobju od 23. 1. 2020 do 6. 3. 2020, v Cvetličarni E. in v prostorih Finančnega urada Maribor, na podlagi prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1 izvedla inšpekcijski nadzor in na ugotovitvah zapisnika št. DT 0610-5177/2019-38 z dne 6. 3. 2020 in 16. 3. 2020. Ugotovljeno je bilo, da je C. C. delo opravljala in davčno potrjevala račune dne 31. 10. 2019, 5. 11. 2019 in 13. 12. 2019 in da ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja. Upravni organ je zato štel, da je bila stranka z interesom v tem upravnem sporu, pri tožnici v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 zaposlena na črno. Po navedeni zakonski določbi je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj.

3.V postopku nadzora je uradna oseba v zvezi z zaposlitvijo C. C. pridobila izjavo stranke A. A., v kateri je slednja navedla, da so vse delavke zahtevale študentsko napotnico. Izvod zapisnika je bil A. A. vročen dne 14. 2. 2020. Zavezanka A. A., s.p. je preko pooblaščenca, Odvetnška pisarna F., izven roka podala pripombe na zapisnik o nadzoru dela in zaposlovanja na črno št. DT 0610-5177/2019-44 z dne 16. 3. 2020, v katerih je navedla, da je bilo v določenem obdobju zaposlenih več oseb, ki jih (večine) ne pozna, niti jih ni zaposlila, ampak je to storil njen partner B. B. (za svoj gostinski obrat), brez njene vednosti. Njen partner je imel v najemu oz. obratovanju gostinski lokal D., pri čemer je za zaposlovanje v svojem lokalu izkoristil žig zavezanke oz. njeno podjetje. Zavezanka se namreč ukvarja z dejavnostjo cvetličarne, njena cvetličarna, ki se imenuje "E.", se prav tako nahaja v istem kraju, vendar cca. 200m vstran od gostinskega lokala bar "D.". Kot to izhaja iz zapisnika, se večina izdanih računov glasi na bar D. (kar je razvidno iz razpredelnic izdanih računov), partner pa je zavezanki v pisni izjavi potrdil njen sum.

4.Uradna oseba je pripombe zavezanke zavrnila kot neutemeljene, ker ima A. A., s.p. zraven ostalih, registrirano tudi dejavnost po SKD 56.300 Strežba pijač, prav tako pa iz informacijskega sistema davčnega organa o davčno potrjenih računih izhaja, da ima A. A., s.p. prijavljen poslovni prostor bar D. na naslovu ... Tako ne drži trditev, da delavke niso opravljale dejavnosti v podjetju E., saj je v baru D. delalo 9 delavk od vseh navedenih v zapisniku štev. DT 0610-5177/2019-44, med njimi tudi C. C., ostale delavke (8) pa so delale na premičnih stojnicah in prodajale produkte iz dejavnosti cvetličarne. Skliceval se je tudi na izjavo A. A. v Izjavi na zapisnik štev. DT 0610-5177/2019-4 z dne 14. 2. 2020.

23.V primeru ugotovljene kršitve te določbe pristojni inšpekcijski organ posamezniku, ki opravlja delo na črno, prepove opravljanje dela (drugi odstavek 19. člena ZPDZC-1), izdana odločba pa posledično pomeni tudi ugotovljeno kršitev na strani delodajalca, ki ima lahko za posledico izrek sankcije v postopku o prekršku. Delodajalec ima zato v (inšpekcijskem ter v morebitnem kasnejšem sodnem) postopku priznan položaj stranke.

5.Ker v postopku nadzora s strani delodajalke A. A., s.p. ni bila predložena pogodba o zaposlitvi C. C. in ker jo delodajalka ni prijavila v obvezna socialna zavarovanja za dneve 31. 10. 2019, 5. 11. 2019 in 6. 11. 2019, je C. C. zaposlena na črno v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1).

24.V obravnavani zadevi sodišče odgovarja na tožbeni očitek ničnosti upravnih odločb, izdanih v inšpekcijskem postopku iz razloga 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Po navedeni določbi je odločba nična, če se ugotovi, da je bilo katero od nedovoljenih dejanj, ki jih zakon našteva primeroma (prisiljenje, izsiljevanje, pritisk ali drugo nedovoljeno dejanje), uperjeno zoper uradno osebo organa, ki je zaradi nedovoljenega dejanja izdala odločbo z določeno vsebino. Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter zoper koga je bilo dejanje usmerjeno, prav tako pa mora biti s konkretnimi dokazi izkazana vzročna zveza med nedovoljenim dejanjem in izdajo upravnega akta z določeno vsebino.

6.Drugostopenjski organ je pritožbo zavezanke zavrnil. Pojasnil je, da dejstvo, da je C. C. v baru D. v dneh 31. 10. 2019, 5. 11. 2019 in 6. 11. 2019 opravljala delo v baru D. (poslovni prostor z oznako D.), nesporno izhaja iz evidence izdanih računov. Poslovni prostor bar D. na naslovu ... (poslovni prostor z oznako D.) je eden izmed prijavljenih poslovnih prostorov pritožnice, ki ima tudi registrirano dejavnost strežbe pijač. Samo dejstvo, da je pritožnica opravljanje te dejavnosti dejansko prepustila B. B., ne vpliva na ugotovitve prvostopenjskega organa. Dejstvo je, da je C. C. delala v pritožničinem poslovnem prostoru.

7.Prav tako na pravilnost ugotovitev prvostopenjskega organa ne vpliva dejstvo, da se je za zaposlovanje delavk v baru D. dogovarjal B. B., niti za odločitev ni pomembno razmerje med B. B. in pritožnico ter ali je B. B. morebiti delavke zaposloval brez pritožničine vednosti. Za odločitev je bistveno, da so delavke, ki jih je morebiti res zaposlil B. B., delale v poslovnih prostorih, ki jih ima kot svoje poslovne prostore registrirana pritožnica. Prav tako za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno morebitno dodatno zaslišanje B. B., ker v zadevi ni bistveno, ali je posameznega delavca zaposlila pritožnica ali je to bil B. B., temveč je bistveno, da je določen delavec delal v poslovnih prostorih, ki jih ima kot svoje registrirane pritožnica in je tudi izdajal račune preko elektronske davčne blagajne, ki jo ima registrirano pritožnica. Za odločitev v konkretni zadevi tudi ni bistveno zaslišanje C. C., ki naj bi izpovedala, da je pritožnica ne pozna in je ni ona zaposlila, saj, kot je bilo že predhodno navedeno, za odločitev ni bistveno, ali je delavko zaposlila pritožnica osebno, ali je to za delo v pritožničinem poslovnem prostoru storil B. B.

25.V tožbi tožnica uveljavljani ničnostni razlog utemeljuje s trditvijo, da je nedovoljeno dejanje, ki naj bi imelo za posledico ničnost upravnih odločb, storil B. B. z zlorabo žiga tožnice, zaposlitvijo delavk ter nepooblaščeno registracijo davčne blagajne brez vednosti tožnice. Po presoji sodišča opisana ravnanja B. B. ne morejo imeti za posledico ničnosti izdanih upravnih odločb, saj več kot očitno niso bila uperjena zoper uradni osebi upravnih organov, ki sta odločali v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji, navedena ravnanja pa tudi sicer po svoji naravi ne predstavljajo dejanj pritiska na določeno osebo v smislu 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Ker v zadevi ni podan niti kateri drug, v zakonu naveden razlog za ugotovitev ničnosti odločb, je sodišče tožbene očitke v tem delu zavrnilo.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

26.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ na prvi stopnji ugotovitev, da je C. C. delo pri tožnici opravljala brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi in brez prijave v obvezna socialna zavarovanja, oprl na ugotovitve zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. DT 0610-5177/2019-38 z dne 6. 3. 2020 in 16. 3. 2020.

8.A. A. (prej priimek B.), je bila lastnica podjetja S, A. A., s.p., trgovina in posredništvo - v stečaju, matična številka: ... (v nadaljevanju tožnica), ki je bilo zaradi postopka stečaja St ..., izbrisano dne 27. 10. 2020, pri čemer tožnica prilaga še izjavo stečajne upraviteljice glede soglasja za vložitev tožbe.

27.Sodišče ugotavlja, da sta oba zapisnika sestavljena na podlagi določb 74. do 78. člena ZUP in da iz obeh zapisnikov izhaja, da sta v postopku nadzora sodelovala A. A. in B. B. (na lokaciji Cvetličarna E.) ter v prostorih FURS Maribor. V tej zvezi in ob upoštevanju "Pouka o pravnem sredstvu" v sklenitvenem delu zapisnika, sodišče ugotavlja, da predložena zapisnika ne sledita določbam 74. do 81. člena ZUP.

9.Tožnica v tožbi navaja, da predmetni postopek izvira izključno iz ravnanja bivšega partnerja tožnice, pri čemer njegova ravnanja vsebujejo zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene uporabe tujega premoženja, v okviru določil 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). B. B., EMŠO: ..., ki trenutno prestaja kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, je tudi podpisal izjavo, da je v celoti odgovoren za zaposlitev vseh delavk, ki so navedene v zapisniku z oznako DT 0610 - 5177 / 2019 - 44 z dne 16. 3. 2020 in odločbah DT 0610 - 5177/2019 - 67, DT 0610 - 5177/2019 - 64, DT 0610 - 5177/2019 - 66, DT 0610 - 5177/2019 - 65, DT 0610 - 5177/2019 - 69 ter ostalih odločbah, ki jih FURS na prvi stopnji izdal tožnici. Izrecno tudi izjavil, da je sam in brez vednosti tožnice uporabljal njen žig in tudi sam podpisoval dokumente, pri čemer je na tak način pridobil tudi delavko C. C. Najverjetneje je tudi nepooblaščeno uredil davčno blagajno oz. jo registriral v informacijski sistem davčnega organa, brez vednosti tožnice.

10.Dejstvo je, da tako organa I. in II. stopnje nista upoštevala navedenega oz. sta ignorirala izjavo ter dejansko stanje. V izpodbijanih odločbah je navedeno, da je v gostinskem obratu D. delo opravljala C. C. (katere tožnica sploh ne pozna), pri čemer te navedbe oz. obrazložitev naslovnega organa niso točne oz. ne sovpadajo z dejanskim stanjem in priloženimi dokazi.

28.Sodšče opozarja, da pravica do pravnega sredstva na zapisnik, ki se piše med opravljanjem uradnega dejanja, ni predvidena (76. člen ZUP). Zapisnik namreč po vsebini predstavlja način poslovanja inšpekcijskega organa, saj se piše med opravljanjem uradnega dejanja (peti odstavek 76. člena ZUP). Določba desetega odstavka 76. člena ZUP, na katero se organ sklicuje v Pouku o pravnem sredstvu, pa ne predstavlja pravnega sredstva v smislu določb ZUP, ampak dolžnost organa in pravico stranke, da v primeru, ko se zapisnik narekuje v elektronski nosilec zvoka (deveti odstavek 76. člena ZUP), organ pisni odpravek zapisnika sestavi v osmih dneh in pošlje vsem osebam, udeleženim pri dejanju, z dopisom v katerem jih pouči, da lahko v nadaljnjih osmih dneh ugovarjajo zoper morebitno nepravilnost prepisa. Če v osmih dneh ne dajo pripomb na zapisnik, se šteje, da nanj nimajo pripomb. Na to jih je treba v dopisu posebej opozoriti.

11.Iz odločbe I. stopnje nadalje še izhaja, da so v okviru opravljenega nadzora ugotovljene določene nepravilnosti in se očita, da je tožnica imela zaposleno delavko C. C., katera pa naj ne bi bila pred dnem 7. 11. 2019, prijavljena v obvezna socialna zavarovanja. FURS ugotavlja v odločbah, da naj bi C. C. delo opravljala v baru D., pri čemer tožnici ni poznano, katere dneve naj bi delala, saj z C. C. ni imela kontakta in je niti ne pozna, kar bi lahko C. C. potrdila na zaslišanju. Kot že omenjeno, je za celotno poslovanje bara D. oz. gostinskega lokala skrbel in se dogovarjal z ljudmi B. B., ki očitno tožnice s tem ni seznanil in mimo nje ter z zlorabo njenega pečata izvajal razne posle. Slednje dokazuje tudi izjava B. B., ki jo je tožnica vložila v spis. Tožnica opozarja tudi na nedosledno povzemanje izjav, saj se tožena stranka primarno sklicuje na prvo izjavo tožnice pri kateri je sodeloval tudi B. B., ki je tudi sam povedal oz. predstavil dejstva, da je vse delavke najemal sam in tudi vodil bar D. To izjavo je sicer podpisala tudi tožnica, vendar naslovni organ tega sploh ne povzame oz. napačno tolmači dejansko stanje.

29.Ob upoštevanju listin upravnega spisa predloženih sodišču in določb obeh zapisnikov, sodišče ugotavlja, da podatek o morebitnem nareku zapisnika v elektronski nosilec zvoka ni razviden.

12.Kot je razvidno iz odločb, je FURS enostransko zaključil, da je bil poslovni prostor bar D. registriran na tožnico. Iz poslovnega registra AJPES ne izhaja, da naj bi tožnica registrirala ali opravljala dejavnost v gostinskem obratu D., prav tako se ta poslovni prostor nahaja v ... kraju, medtem ko je tožnica imela poslovni prostor S, A. A., - v stečaju, registriran na naslovu ..., Maribor.

30.Prav tako sodišče ugotavlja, da iz predloženih zapisnikov ni razvidno, kateri del zapisnika (in ugotovitve) se je nanašal na inšpekcijski pregled na lokaciji Cvetličarna E., in kako se je navedeni del inšpekcijskega pregleda zaključil (sklenil). Prav tako iz zapisnika ni razvidno, kdaj in v čigavi navzočnosti se je nadaljeval inšpekcijski pregled v prostorih FURS. V tej zvezi sodišče opozarja na določbo petega, šestega in sedmega odstavka 76. člena ZUP, ki določata, da se zapisnik piše med opravljanjem uradnega dejanja in če se dejanje ne more končati isti dan, se vsak dan posebej vpiše v isti zapisnik tisto, kar je bilo tisti dan napravljeno in to podpiše (peti odstavek). Če se dejanje, o katerem se piše zapisnik, ne more opraviti zdržema, se v zapisniku navede, da je bilo prekinjeno (šesti odstavek) in da če se med dejanjem napravijo ali preskrbijo načrti, skice, risbe, fotografije in temu podobno, se priložijo zapisniku in v njem natančno navedejo (sedmi odstavek).

13.Tožnica ocenjuje tudi, da je v predmetni zadevi podan ničnostni razlog odločbe I. in II. stopnje, skladno s 5. točko 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj očitki iz odločbe temeljijo na nedovoljenih ravnanjih B. B., ker je zloraba žiga, zaposlitev delavk, najverjetneje tudi nepooblaščena registracija davčne blagajne brez vednosti tožnice, kaznivo dejanje po 209. KZ-1, v zvezi s čimer teče kazenski postopek.

14.Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in odločbo organa druge stopnje odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

31.V nadaljevanju sodišče ugotavlja tudi, da je izrečeni ukrep utemeljen na dokazih, ki jih je organ v inšpekcijskem postopku pridobil po uradni dolžnosti z vpogledom v uradne evidence, to je v informacijski sistem davčnega organa o davčno potrjenih računih, iz katerega naj bi izhajalo, da je imela tožnica svoj poslovni prostor prijavljen tudi na naslovu bara D., kjer je (poslovni prostor D.) dne 31. 10. 2019, 5. 11. 2019 in 6. 11. 2019 delo opravljala (med drugim tudi potrjevala davčne račune) C. C., ki je tožnica ni prijavila v obvezna socialna zavarovanja.

15.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v roku 15 dni od izdaje sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

32.Tožnica je navedeni ugotovitvi upravnega organa, da je C. C. navedenega dne delo opravljala zanjo, tako v pripombah danih v postopku na prvi stopnji (na ta podatek se sklicuje organ prve stopnje o obrazložitvi izpodbijane odločbe, pripombe pa listinam upravnega spisa niso predložene), kot tudi v pritožbi, nasprotovala in dokazovala, da ugotovitve upravnega organa, ki temeljijo na podatkih uradnih evidenc, ne držijo. Kot je zatrjevala, naj bi delavke, za katere je bilo ugotovljeno, da naj bi bile zaposlene pri njej, vključno z C. C., delo dejansko opravljale v gostinskem lokalu D. za njenega bivšega partnerja, ki naj bi jim delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi omogočil brez njene vednosti z zlorabo njenega žiga in podpisov ter z nepooblaščeno uporabo njene elektronske davčne blagajne. V dokaz svojih navedb je tožnica v upravnem postopku (pritožba z dne 22. 7. 2020) predlagala dokaze: predložila je pisno izjavo B. B. in predlagala njegovo zaslišanje. Sodišče ugotavlja, da gre za pisno izjavo, ki naj bi bila sestavni del upravnega spisa, vendar listinam upravnega spisa ni priložena, očitno pa med strankama upravnega spora ni sporna, ker jo je organ druge stopnje sicer omenil, vendar se do nje ni opredelil.

16.Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopne in drugostopne odločbe. Dejstvo, da je C. C. opravljala delo v baru D. (poslovni prostor z oznako D.), nesporno izhaja iz evidence izdanih računov, ki so bili izdani v navedenih dneh in je kot oseba, ki jih je izdala in davčno potrdila, navedena ravno ona. Pri tem na dejstvo, da je v tožničini poslovni enoti delala navedena delavka, ne vpliva, kdo je delavko dejansko zaposlil. Tako ni bistveno, ali je delavko zaposlila tožnica osebno, ali pa je to bil B. B.