Jedro

V sodbi je ugotovljeno, da bi tožnik moral imeti licenco za vodenje spustov z raftom, ni pa ugotovitev o tem, kakšen je smisel in namen pridobitve te licence, na podlagi česar bi bil možen zaključek o (ne)obstoju vzročne zveze med ugotovljeno opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastalo škodo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 1) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine 10.250,00 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2013 dalje (I. točka izreka), 2) v presežku za zahtevanih 4.750,00 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in 3) toženki naložilo povrnitev dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmerno uspehu v pravdi.

2. Tožnik v pritožbi zoper zavrnilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je odškodnina za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prenizka. Odločitev o stroških je napačna, ker pri ugotavljanju tožnikovega uspeha ni bilo upoštevano, da je po temelju v celoti uspel. 3. Toženka v pritožbi zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zmoten je zaključek sodbe, da je toženkin zavarovanec izvajal dejavnost raftinga z ustreznimi dovoljenji. Dejavnost je izvajal prek svojih zaposlenih, ki morajo za opravljanje te dejavnosti imeti ustrezno dovoljenje, tega pa tožnik ni imel. Materialnopravno zmoten je tudi zaključek sodbe, da je podana vzročna zveza med tožnikovo poškodbo in zavarovančevo opustitvijo, tj. da tožniku ni omogočil usposabljanja oziroma pridobitve licence za vodnika rafta. S poizvedbami, ali bi moral imeti dovoljenje, je sodišče prekoračilo trditveno podlago. Tožnik je namreč predlagal le poizvedbe, ali je licenco imel, in ne tudi, ali bi jo moral imeti. Po teoriji adekvatne vzročnosti je kot vzrok treba upoštevati okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Da neopravljeno usposabljanje za vodnika rafta ni v vzročni zvezi s poškodbo, izhaja tudi iz tožnikove izpovedbe, po kateri tudi v primeru imetništva licence ne bi vodil čolna čez brzice nič drugače. Prisojena odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je previsoka.

4. Pravdni stranki nista odgovorili na pritožbo nasprotne stranke.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je bil tožnik zaposlen pri X, d.o.o., da je 9. 6. 2012 poškodoval, ko je kot vodnik prevažal potnike po reki ..., da je tožnikov delodajalec zavaroval odgovornost v zvezi z dejavnostjo raftinga pri toženki, da toženkin zavarovanec tožniku ni zagotovil ustreznega usposabljanja oziroma pridobitve licence za vodnika rafta.

7. Sodba zavzema stališče, da ni podana objektivna odgovornost, da pa je toženkin zavarovanec krivdno odgovoren po 5. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD), ker tožniku ni zagotovil ustreznega usposabljanja oziroma pridobitve licence za vodnika rafta. Ker je do škode prišlo pri izvajanju dejavnosti raftinga, za opravljanje katere je toženkin zavarovanec imel vsa potrebna dovoljenja, tožnikova usposobljenost za opravljanje te dejavnosti pa je stvar razmerja med njim in toženkinim zavarovancem, zavarovalno kritje po 7. točki tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti SC-odg-11 (v nadaljevanju Splošni pogoji) ni izključeno.(1)

8. Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da v sodbi ni ugotovitev o obstoju vzročne zveze med opustitvijo toženkinega zavarovanca in škodo kot eni od predpostavk odškodninske odgovornosti. Vzročna zveza je podana, če je nastala škoda predvidljiva posledica škodnega ravnanja. Predvidljivost se po ustaljenem stališču sodne prakse presoja ob upoštevanju adekvatne vzročnosti, v primeru opustitev pa ob upoštevanju teorije o ratio legis vzročnosti. Ker gre za opustitev dolžnega ravnanja, je vzročna zveza podana, če je smisel in namen tega ravnanja v varovanju pred nastalim škodnim dogodkom oziroma škodo.(2) V sodbi je ugotovljeno, da bi tožnik moral imeti licenco za vodenje spustov z raftom, ni pa ugotovitev o tem, kakšen je smisel in namen pridobitve te licence, na podlagi česar bi bil možen zaključek o (ne)obstoju vzročne zveze med ugotovljeno opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastalo škodo.

9. Ker je iz navedenega razloga treba sodbo v ugodenem delu razveljaviti, se o utemeljenosti drugih toženkinih pritožbenih očitkov ni treba izreči. 10. Zaradi pomanjkanja razlogov o obstoju vzročne zveze ni podlage za presojo o pravilnosti odločitve glede višine odškodnine. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče ugodilo tudi tožnikovi pritožbi in sodbo razveljavilo tudi v zavrnilnem delu.

11. Po navedenem je pritožbeno sodišče obema pritožbama ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Ker je bil dokazni postopek že izveden, bo sodišče prve stopnje pomanjkljivosti v ugotovljenem dejanskem stanju moglo odpraviti z manj stroški, strankama pa bo s tem tudi zagotovljena pravica do pritožbe. Sodišče naj v novem sojenju ob upoštevanju trditev in dokazne ponudbe pravdnih strank oceni, ali je podana vzročna zveza med neobstojem licence za vodenje rafta in zatrjevano škodo.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Določba se glasi: Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode, do katere pride pri izvajanju dejavnosti brez ustreznih dovoljenj.

Op. št. (2): Prim. npr. sodbo VS RS II Ips 1074/2008 z dne 24. 2. 2011.