Jedro

Sodišče ugotavlja, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za evidentiranje urejene meje in parcelacijo, kar kot izhaja iz tožbe, tožeča stranka tega niti ne izpodbija, saj navaja, da je bila pot odmerjena tako, kot dejansko poteka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Sevnica je s sklepom združila postopke po zahtevah za uvedbo postopa za evidentiranje parcelacije št. 02112-45/2009-1, 02112-46/2009-1, 02112-47/2009-1, 02112-48/2009-1, 02112-49/2009-1, 02112-50/2009-1, 02112-51/2009-1, 02112-52/2009-1, 02112-53/2009-1, 02112-54/2009-1, 02112-55/2009-1, 02112-56/2009-1, 02112-57/2009-1 in 02112-58/2009-1, ter z odločbo nadomestila odločbo št. 02112-449/2009-2 z dne 5. 6. 2009 (1. točka izreka); odločila, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 166/2 s sosednjo parcelo 166/1 (2. točka izreka); da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 168 s sosednjima parcelama 170 in 171 (3. točka izreka); da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 603 s sosednjima parcelama 213/2, 211 in 208 (4. točka izreka); da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 602 s sosednjo parcelo 222 (5. točka izreka); da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 188 s sosednjo parcelo 618 (6. točka izreka); da se v katastrski občini ... v postopku parcelacije ugotovijo v tej točki naštete spremembe (7. točka izreka); da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami priloga temu aktu (8. točka izreka) in ugotovila, da stroškov postopka ni (9. točka izreka).

V obrazložitvi pojasnjuje, da je z navedeno odločbo nadomestila odločbo z dne 5. 6. 2009, zoper katero se je pritožila A.A.. Ob reševanju njene pritožbe je bil preverjen vklop meritve na delu, ki je last imenovane. V nadaljevanju navaja, da je Občina Krško dne 23. 1. 2009 vložila zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parc. št. 171, parc. št. 603, parc. št. 602 in parc. št. 188 s sosednjimi parcelami, ter za parcelacije in spremembe podatka o vrsti rabe na parc. št. 114/1, 114/2, 114/3, 114/6, 151, 166/1, 168, 169, 171, 176/2, 176/3, 178/1, 178/2, 178/4, 178/5, 178/6, 178/7, 179/3, 180/1, 180/2, 181/1, 182/1, 183/1, 184/1, 184/2, 184/6, 184/10, 184/11, 186/1, 188, 192/2, 193, 194/1, 197/2, 198/1, 204, 206/1, 206/3, 206/4, 207/1, 209, 210, 211, 214/1, 602, 603, 609 in 610/4. Zahtevam je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07, v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/07 in 26/07, v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. in potrdil odgovorni geodet. Upravni organ je ugotovil, da je Občina Krško upravljalec javnega dobra, ki poteka po parcelah, za katere je naročena parcelacija, in je po 48. členu ZEN legitimiran za vložitev zahteve. Zahtevi priložen elaborat ustreza zakonu in pravilniku. Za osebe, ki so sodelovale v postopku, je ugotovil, da so lastniki parcel, katerih meja se je urejala oziroma sosednjih parcel. Razlogov za zavrženje oziroma za zavrnitev zahteve za evidentiranje urejene meje po 35., 51. in 160 členu ZEN ni bilo. Za evidentiranje delitve parcel je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v predhodnem postopku IDPOS 6011 in 6025. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel upravljalec javnega dobra; odmerila se je obstoječa cesta. Na mejni obravnavi dne 28. 29. in 30. 10. 2008 navzoče stranke so podpisale izjavo o strinjanju s potekom meje, razen B.B., za katerega se šteje, da je izkazano strinjanje s potekom predlagane meje po 36. členom ZEN, Občina Krško in ARSO-VODE pa sta izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje podala po pozivu. Upravni organ je preveril tudi, da podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo. Ugotovil je, da so bile nepravilnosti pri vročitvi odločbe, vendar ne takšne, ki bi vplivale na odločitev. Ne glede na to, da odločba ni bila vročena C.C. temveč D.D., jo je C.C. prejel ter se nanjo tudi pritožil, kar kaže, da je bil z njo seznanjen. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbene navedbe v zvezi z domnevno nepravilno zarisano mejo v grafičnem prikazu. Pojasnjuje, da je grafični prikaz, ki je sestavni del odločbe, zgolj optični prikaz tistega, kar je bilo odločeno v odločbi ter da pravilno in dejansko stanje parcel in mejo v naravi prikazujejo mejniki, označeni v mejni obravnavi. Z odločbo je odločeno o tistem, o čemer so se stranke strinjale, torej o mejah, kot so bile prikazane in označene z mejniki na mejni obravnavi. Kot edino relevantne in pravilne se štejejo tiste meje, ki so se uredile z izpodbijano odločbo, torej meje, kot so bile označene z mejniki, postavljenimi v mejni obravnavi, ne pa meja, prikazana v grafičnem prikazu, ki je zgolj posnetek tistega, o čemer je bilo odločeno v naravi. Sklicujoč se na zemljiško knjigo je zavrnil tudi navedbo, da parc. št. 168/4 k.o. ... ni last A.A., pač pa last C.C. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačnega sklepa o dejanskem stanju. Navaja, da v delu, kjer je javna cesta pred postopkom v celoti potekala po parc. št. 171, sedaj (po parcelaciji) parc. št. 171/7, ki je v njeni lasti, je tožena stranka napačno opravila evidentiranje urejene meje in napačno napravila parcelacijo, ki se ne ujema z dejanskim stanjem v naravi. Pot je odmerila in parcelirala nepremičnino parc. št. 168, sedaj 168/4 ter temu posledično navedla napačnega lastnika. Namesto da bi, kot je dejansko v naravi, pot odmerila od parc. št. 171 in kot lastnika navedla tožečo stranko, je pot odmerila od parc. št. 168, last A.A. in tako lastnino neutemeljeno prenesla na A.A. Tožeča stranka navaja, da je tožena stranka sicer pravilno postavila mejnike, vendar na to potek poti napačno vrisala v mapne kopije oziroma grafično prikaze in zaradi tega nepravilno in napačno izvedla evidentiranje urejene meje in parcelacije. V delu, kjer je pot prej potekala preko parc. št. 171 do parc. št. 178/7, sedaj po parc. št. 171/2 do parc. št. 178/30 ter mimo parc. št., prej 151, sedaj 151/1 in 151/2 je tudi napravila napačen sklep na podlagi opravljenih meritev in postavljenih mejnikov ter napačno parcelacijo. Pot v naravi in tudi po mejnikih ne poteka po parc. št. 151, temveč se zgolj dotika tromeje parc. št. 151, 171 in 178/7 in se razprostira proti jugu po nepremičninah, ki so last tožeče stranke. Napačno je tudi evidentirala urejeno mejo in nepotrebno naredila parcelacijo v delu parc. št. 179/3 in 178/1, saj javna pot ne poteka po parc. št., prej 179/3 in 178/1, sedaj parc. št. 178/12 in 179/6, pač pa po parc. št. 609/1 in 609/4. Javna pot je bila tudi odmerjena po parc. št. 609/1 in 609/4. Tožeča stranka navaja, da javna pot v naravi poteka med nepremičninami, ki so last tožeče stranke na vzhodu poti in last E.E. na zahodnem delu poti ter ta pot predstavlja mejo med njunimi nepremičninami. Tožena stranka pa je pot v grafičnih prikazih prestavila tako, da naj bi sekala nepremičnine E.E., ter da so tudi na vzhodnem delu poti nepremične v lasti E.E., kar pa je napačno. V naravi je pot predstavljala mejo med nepremičninami. Tožeča stranka predlaga, da se angažira drug izvedenec geodetske stroke, ki bo ugotovil in pojasnil odstopanja dejanskega stanja v naravi oziroma postavljenih mejnikov od zaključkov tožene stranke in njenih grafičnih prikazov ter pokazal oziroma pravilno prenesel dejansko stanje v naravi v kataster oziroma grafični prikaz. Predlaga tudi ogled na kraju samem. Predlaga, da sodišče izda sodbo, s katero izpodbijano odločbo odpravi oziroma razveljavi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi se je v zemljiškem katastru evidentirala obstoječa cesta.

Upravni organ je v upravnem postopku evidentiranja parcelacije ugotovil, da je postopek sprožil upravičen predlagatelj, Občina Krško, kot upravljalec javnega dobra, da je bil zahtevi predložen elaborat, ki je zadostil zahtevam ZEN in Pravilnika, in da so v postopku sodelovali lastniki parcel, na katere se je ugotovitev mej oziroma parcelacija nanašala.

Iz predloženih spisov izhaja, da je bil na mejni obravnavi na krajem samem dne 28. 10. 2008, na kateri se je urejala meja med parc. št. 168 in parc. št. 171, prisoten D.D., ki je s podpisom potrdil, da s parcelacijo soglaša. Prav tako je podpisal zapisnik mejne obravnave dne 29. 10. 2008, na kateri se je urejala meja med parc. št. 188 in parc. št. 618. S podpisom je izrazil strinjanje z urejeno mejo med parc. št. 208 in parc. št. 207/1, med parc. št. 603 in parc. št. 211, parc. št. 603 in parc. št. 213 in med parc. št. 602 in parc. št. 222, ki se je urejala na mejni obravnavi 30. 10. 2008. Na obravnavi dne 7. 10.2009, je bil navzoč tožnik, ki je s podpisom izrazil, da soglaša z zamejničenjem, parcelacijo in urejenimi mejami.

Na podlagi navedenega sodišča ugotavlja, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za evidentiranje urejene meje in parcelacijo, kar kot izhaja iz tožbe, tožeča stranka niti ne izpodbija, saj navaja, da je bila pot odmerjena tako, kot dejansko poteka. S konkretnimi ugovori tudi ne ugovarja, da bi bila pot strokovno-tehnično nepravilno grafično prikazana. Iz tožbenih navedb pa je razbrati, da zemljišče, po katerem poteka pot, šteje za svoje zemljišče (da je zemljišče, kjer je na grafičnem prikazu pot vrisana na parc. št., prej 168, del njene parc. št., prej 171; zemljišče, na katerem je po grafičnem prikazu pot vrisana na parc. št., prej 151, njena parc. št. 171 in da pot ne poteka po parc. št., prej 179/3 in 178/1, ampak med njenimi parcelami in parcelami, last E.E.). S takšnimi navedbami tožeča stranka ugovarja, da se dejansko in katastrsko stanje ne ujema, in je bilo zato z evidentiranjem meje in parcelacijo dejansko poseženo v njeno lastninsko pravico. Lastninske pravice pa ne more varovati v upravnem postopku urejanja meje, temveč v drugih sodnih postopkih, zato s svojimi tožbenimi ugovori ne more izpodbiti evidentiranje urejene meje, kakršna je bila ugotovljena na mejni obravnavi na kraju samem. Ker ne gre za vprašanje pravilnega evidentiranja meje, kot poteka v naravi, na odločitev ne bi mogla vplivati izvedba dokazov, ki jih je tožeča stranka v tožbi predlagala.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadalj. ZUS-1), ker je presodilo, da je bil postopek pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.