Jedro

Kljub temu, da sodna praksa ni formalni pravni vir za razsojo konkretnih zadev, je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da je kot podlago za odločitev upoštevalo sklep revizijskega sodišča, ne da bi kritično ocenilo razlog za prekoračitev roka za zagovor magistrske naloge.

Pravica do izobraževanja je človekova pravica, zato so vsi posegi vanjo, vključno z zahtevanimi vračili štipendij ob uspešno zaključenem študiju, podvrženi strogemu testu sorazmernosti. Vsakršno drugačno tolmačenje in uporaba ZŠtip-1 samo zaradi nekajdnevne prekoračitve roka za zagovor magistrske naloge, čeprav v konkretnem primeru iz opravičljivega razloga zaradi materinstva, bi pomenila popolno izvotlitev z ustavo zagotovljene pravice do izobraževanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odločbi št. ... z dne 19. 1. 2022 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 6. 2021 se odpravita."

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 8 dneh povrniti 122,40 EUR stroškov pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 19. 1. 2022 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 6. 2021, ker je presodilo, da je odrejeno vračilo štipendije v skupni višini 900,00 EUR pravilno in zakonito.

2. Tožnica po pooblaščeni odvetnici vlaga pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na spremembo sodbe ter ugoditev tožbenemu zahtevku, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Napačen je zaključek sodišča glede uporabe 5. odst. 99. člena Zakona o štipendiranju1 (ZŠtip-1) v zvezi z 240. členom Obligacijskega zakonika2 (OZ). Razloge, zaradi katerih je magistrirala 21 dni po poteku roka, je mogoče pripisati višji sili, saj je pri izdelavi magistrske naloge študent odvisen od mentorja, recenzenta in komisije, pred katero opravi zagovor. Podan je opravičljiv razlog iz 1. odst. 87. člena ZŠtip-1. Nemožnost zagovora magistrske naloge pred določenim dnem kljub pravočasno oddani dispoziciji iz razlogov na strani izobraževalne institucije sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, ki je študent ne more odvrniti.

Sodišče se prestrogo osredotoča na oddajo končne verzije magistrske naloge 27. 9. 2019, češ da bi se morala zavedati, da ni edina, ki bi v tem času želela magistrirati in da to do 30. 9. ni bilo izvedljivo. Potrebno je videti širše. Torej obdobje od marca 2019 do avgusta 2019, ko je bila naloga dana mentorici v pregled, končna verzija pa izdelana 27. 9. 2019. Tudi mentorica je izpovedala, da je bila v tem času na izobraževanju v tujini, imela dopust in se zaradi razlogov na njeni strani ni moglo odvijati delo na magistrski nalogi. Po oddaji magistrske naloge je v septembru 2x kontaktirala mentorico, in sicer 11. ter 23. 9. 2019. Zadnji izpit je opravila junija 2017 in januarja 2018 rodila, zato ji je bil absolventski staž podaljšan. Po izpodbijani odločbi mora vrniti prejete štipendije ravno za čas od 1. do 9. meseca 2018, čeprav je tudi materinstvo utemeljen razlog za nevračilo štipendije iz 87. člena ZŠtip-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožbeni zahtevek ni utemeljeno zavrnjen. Na pravno odločilna dejstva je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

**Odločilna dejstva iz predsodnega in sodnega postopka**

5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 19. 1. 2022 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo CSD A. z dne 23. 6. 202. Po slednji tožnici preneha pravica do državne štipendije, priznane z odločbo z dne 24. 11. 2015 z dnem 30. 9. 2019, prejete zneske od 1. januarja 2018 do 30. 9. 2018 v skupni višini 900,00 EUR pa je dolžna vrniti v 60 dneh pod izvršbo. Ugotovljeno je bilo, da tožnica študija ni zaključila v 12-ih mesecih po zaključenem letniku, zato mora v letu 2018 prejete štipendije po 100,00 EUR mesečno, vrniti.

6. Iz 6. in 7. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bila tožnici z odločbo z dne 24. 11. 2015 za študijsko leto 2015/2016 priznana štipendija za izobraževanje na fakulteti B. Univerze v C. Po odločbi z dne 27. 10. 2017 (A/10) je pravica v študijskem letu 2017/2018 mirovala in se štipendija ni izplačevala, ker je družina presegla zgornjo mejo dohodkovnega razreda po ZUPJS. Dne 28. 2. 2018 (B/1) je bila odločba z dne 27. 10. 2017 s 1. 1. 2018 razveljavljena in izrečeno, da se izplačuje državna štipendija od 1. 1. 2018 za študijsko leto 2017/2018, saj premoženjski cenzus več ni bil presežen, ker je tožnica dne ... 2018 rodila otroka. Z odločbo CSD dne 19. 10. 2018 (A/9) je bilo zatem izrečeno, da tožnici pravica do državne štipendije za študijsko leto 2018/2019 miruje in se štipendija ne izplačuje, ker je ponavljala letnik, za katerega je že prejemala štipendijo. Z odločbo fakultete B. Univerze C. z dne 7. 9. 2018 (A/7) je bil tožnici zaradi materinstva podaljšan status študentke do 30. 9. 2019. **Pomen sodne prakse in materialnopravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve**

7. Ni sporno, da tožnica študija ni zaključila do 30. 9. 2019, temveč je zagovor magistrske naloge uspešno opravila 21. 10. 2019. Kljub temu pravilna uporaba materialnega prava ne narekuje zavrnitve tožbenega zahtevka na odpravo upravnih odločb, po katerih tožnici preneha pravica do državne štipendije z dnem 30. 9. 2019, (ko do nje več itak ni bila upravičena) in odrejenem vračilu prejetih štipendij po 100,00 EUR mesečno od 1. 1. 2018 do 30. 9. 2018 v skupnem v znesku 900,00 EUR.

8. Iz listin sodnega spisa izhaja, da je fakulteta B. Univerze C. dne 7. 9. 2018 tožnici podaljšala status študentke do 30. 9. 2019 zaradi _materinstva._ Prav slednje dejstvo pa je odločilni ekskulpacijski razlog za vračilo leta 2018 skupno prejetih 900,00 EUR štipendije in ne višja sila, ki jo je pri razsoji uporabilo prvostopenjsko sodišče, sklicujoč se pri tem celo na stališče Vrhovnega sodišča RS iz sklepa VIII Ips 12/20213, čeprav ne gre za identično zadevo.

9. Po 1. odst. 109. člena Zakona o sodiščih4 (ZS) je Vrhovno sodišče RS med drugim sicer dolžno skrbeti za enotno sodno prakso. Vendar pa zavezanost po navedeni določbi ZS sama po sebi ne pomeni, da je sodišče prve stopnje pri razsoji obravnavane zadeve pravilno izhajalo iz sklepa opr. št. VIII Ips 12/2021. Sodne odločbe, vključno s cit. sklepom revizijskega sodišča same po sebi niso pravni vir. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo, da v kontinentalnem pravu ne velja precedenčno pravo5. Kljub temu, da sodna praksa ni formalni pravni vir za razsojo konkretnih zadev, je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da je kot podlago za odločitev upoštevalo sklep revizijskega sodišča, ne da bi kritično ocenilo razlog za prekoračitev roka za zagovor magistrske naloge.

Sodnik je pri sojenju vezan na Ustavo Republike Slovenije6 (Ustava) in zakon. Ustaljeno sodno prakso spoštuje zaradi enakega obravnavanja strank, saj v pravni red vnaša pravno varnost. Po 22. členu Ustave je zavezan k enaki uporabi materialnega prava v enakih oz. bistveno podobnih primerih. V praksi7 je pritožbeno sodišče že večkrat pravnomočno razsodilo, da študent ni dolžan vrniti štipendije, če je do zamude pri dokončanju študija z magistrskim ali diplomskim zagovorom prišlo zaradi višje sile.

10. Ustaljeno sodno prakso je treba spoštovati zaradi enakega obravnavanja strank, saj v pravni red vnaša pravno varnost. Ustava sodnika v 22. členu zavezuje k enaki uporabi materialnega prava v enakih oziroma bistveno podobnih primerih. V zadevi ne gre za identične razloge za nepravočasni zagovor magistrske naloge in posledično odrejeno vračanje državne štipendije8. 11. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o štipendiranju9 (ZŠtip-1) vključno z noveliranim 5. odst. 99. člena ZŠtip-1B10. ZŠtip-1 v 92. členu določa obveznost štipendista, da vsako leto uspešno zaključi posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz 1. odst. 87. člena, uspešno zaključi izobraževalni program oz. pridobi višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta ter predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za ponovno odmero oz. nadaljnje prejemanje štipendije. V 97. členu ZŠtip-1 ureja prenehanje štipendijskega razmerja in med drugim določa, da do tega pride tudi, če štipendist ne dokonča izobraževalnega programa v roku iz 2. alineje 92. člena ZŠtip-1. V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je v skladu s 1. odst. 99. člena ZŠtip-1 štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni uspešno zaključil iz razlogov iz 87. člena zakona.

Če štipendist ne zaključi izobraževalnega programa v roku iz 2. alineje 92. člena zakona, mora glede na 5. odst. 99. člena ZŠtip-1 vrniti štipendije prejete za zaključeni letnik izobraževalnega programa ali dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije. _Vendar pa po 2. stavku 5. odst. 99. člena ZŠtip-1 ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije, ki so mu bili izplačani za ponavljanje letnika iz opravičljivih razlogov iz 1. odst. 87. člena zakona, ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil ali ne._ Med razloge za nevračilo štipendije ne glede na uspešno zaključeni letnik 87. člen ZŠtip-1 uvršča: _zdravstvene razloge, višjo silo, izjemne družinske in socialne okoliščine_ ter **starševstvo.**

12. Določbe ZŠtip-1 o vračilu štipendije ob uspešno zaključenemu študiju samo zato, ker diploma ali magisterij iz upravičenih razlogov nista bila opravljena v določenem roku, ni mogoče pravilno interpretirati le ob goli jezikovni razlagi. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo, da je določila o vračilu mogoče pravilno uporabljati le v povezavi z načeli iz 2. člena ZŠtip-1 o namenu štipendiranja. Nesprejemljivo je namreč stališče, da gre pri zamudi izpolnitve iz 2. alineje 92. člena ZŠtip-1 za rok, katerega iztek bi imel za posledico izgubo pravice do štipendije in obveznost vračila že prejetih zneskov celo za uspešno zaključen letnik oz. uspešno zaključen izobraževalni program. Do takšne razlage pripeljejo povsem absurdni razlagalni argumenti. Celo več. Takšna razlaga bi bila tudi v okoliščinah obravnavanega primera v nasprotju z načelom pravne varnosti, temeljno socialno funkcijo štipendiranja ter dolžnostjo iz 57. člena Ustave, ki državi nalaga ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. To še zlasti velja za dijake in študente iz socialno šibkejših družin, katerim je po 15. členu ZŠtip-1 namenjena državna štipendija. Tudi sicer je pravica do izobraževanja človekova pravica, zato so vsi posegi vanjo, vključno z zahtevanimi vračili štipendij ob uspešno zaključenem študiju podvrženi strogemu testu sorazmernosti. Vsakršno drugačno tolmačenje in uporaba ZŠtip-1 samo zaradi nekajdnevne prekoračitve roka za zagovor magistrske naloge, čeprav v konkretnem primeru iz opravičljivega razloga zaradi materinstva, bi pomenila popolno izvotlitev z ustavo zagotovljene pravice do izobraževanja.

**Presoja pritožbenega sodišča**

13. Ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbeno sodišče drugače kot prvostopenjsko zaključuje, da izpodbijani upravni odločbi nista pravilni niti zakoniti. V obravnavani zadevi je podan zakonski dejanski stan iz 2. stavka 5. odst. 99. člena ZŠtip-1B, ki določa, da štipendist ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije, ki so mu bili izplačani za ponavljanje letnika iz opravičljivih razlogov iz 1. odst. 87. člena, ne glede ali je letnik uspešno zaključil ali ne. Tožnica zagotovo ni dolžna vrniti od 1. 1. 2018 do 30. 9. 2018 prejetih po 100,00 EUR mesečnih zneskov državne štipendije, priznanih po rojstvu otroka ... 2018, ker več ni presegala premoženjskega cenzusa. V študijskem letu 2018/2019 ji je bil študentski status zaradi starševstva podaljšan za eno leto, vendar je pravica do štipendije mirovala in se dajatev ni izplačevala!

14. Ker odločba CSD dne 23. 6. 2021, po kateri tožnici državna štipendija, priznana 24. 11. 2015 preneha z dnem 30. 9. 2019 (ko te pravice zaradi mirovanja itak ni imela) in odrejenem vračilu zneskov državne štipendije, prejete za del študijskega leta po rojstvu otroka, t.j. starševstva ter drugostopenjska odločba z dne 19. 1. 1992 nista pravilni in zakoniti, ju je pritožbeno sodišče na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih11 (ZDSS-1) odpravilo. Na podlagi 358. člena ZPP je izpodbijano prvostopenjsko sodbo spremenilo in razsodilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

15. Ob takšni pritožbeni rešitvi zadeve je ob uporabi 154. člena ZPP v zvezi z Odvetniško tarifo12 (OT) hkrati odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti 122,40 EUR stroškov pritožbe. Priznalo je priglašenih 200 točk za pritožbo in 4. točke za materialne stroške. Skupaj torej 204 točke po 0,60 EUR, kar znese 122,40 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 VSRS je sicer razveljavilo sodbo pritožbenega in prvostopenjskega sodišča in slednjemu vrnilo zadevo v ponovno sojenje, vendar je bilo potem s pravnomočno sodbo tožbenemu zahtevku ponovno ugodeno ter odločeno, da tožnik zaradi višje sile štipendij ni dolžan vrniti ne glede na to, da študija ni zaključil do določenega datuma. 5 Ur. l. RS, št. 19/1994 s spremembami. 6 Npr. zadeva Psp 433/2015 itd. 7 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 8 Npr. zadeva opr. št. Psp 47/2020 z dne 6. 5. 2020; Psp 152/2020 z dne 2. 9. 2020, Psp 100/2021 z dne 30. 6. 2021 itd. 9 To velja tudi za zadevo opr. št. VIII Ips 35/2020 z dne 7. 1. 2023, s katero je revizijsko sodišče spremenilo drugostopenjsko sodbo tako, da je pritožbi toženca ugodilo in zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb o vračilu državne štipendije za šolski leti 2016/2017 in 2017/208 v skupni višini 3.840,00 EUR, samo zato, ker tožnica ni diplomirala 30. 9. 2018 temveč zagovor diplomske naloge uspešno opravila 14. 1. 2019. 10 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 11 Ur. l. RS, št. 31/2018 z dne 4. 5. 2018. 12 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 13 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.