Jedro

Medtem ko so bili zastavni upniki in imetniki zemljiškega dolga po prejšnji ureditvi ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja poplačani, tudi če terjatve niso priglasili, pa nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost glede priglasitve terjatve. V tem okviru morajo navesti predvsem podatke, ki omogočajo identifikacijo terjatve in preizkus, ali je priglašena terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka ali zemljiški dolg. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tej zahtevi imetnik zemljiškega dolga s svojo priglasitvijo terjatve zadostil. Terjatev je namreč izrecno priglasil in ob tem navedel nepremičnine, pri katerih ima vknjižen zemljiški dolg, in čeprav so njegove na naroku podane navedbe res nekoliko skope, kot opozarja upnik, je ob upoštevanju, da gre za laičnega udeleženca postopka brez pravno kvalificiranega zastopanja, treba kot del njegove trditvene podlage šteti tudi samo zemljiško pismo in akt o njegovi ustanovitvi, ki se že od leta 2016 nahajata v spisu. Iz teh dokumentov izhajata tako vrstni red terjatve kot njena višina, ki se ujemata tudi s podatki, ki so pri obremenjenih nepremičninah vpisani v zemljiški knjigi, zato sta sodišču in strankam s tako priglasitvijo omogočena tako identifikacija terjatve kot tudi preizkus skladnosti priglašene in vpisane terjatve.

Sodišče prve stopnje je priglasitev terjatve iz naslova zemljiškega dolga pravilno sprejelo kot primerno in pravilno, in ker je upnik priglašeno terjatev pravočasno izpodbijal kot sporno in fiktivno, je odločitev o napotitvi upnika na pravdo in o zadržanju poplačila iz dela kupnine, iz katere bi bilo treba poplačati upnika spornega zemljiškega dolga, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Nadaljnji stroški izvršilnega postopka upnika A. d. o. o. opr.št. 197/2013 se odmerijo na 478,18 EUR.

II. Iz kupnine v višini 97.488,00 EUR od prodanih nepremičnin ID znak: parcela X 1 za 328.000,00 EUR, ID znak: parcela X 2 za 31.000,00 EUR, ID znak: parcela X 3 za 25.160,00 EUR (do ½) in ID znak: X 4 za 41.000,00 EUR, se prednostno poplačajo: - stroški izvršilnega postopka upnika A. d. o. o. In 197/2013, v višini 1.525,65 EUR, - davek na promet nepremičnin v korist Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ljubljana, v znesku 1.411,76 EUR in v znesku 499,76 EUR.

- iz preostanka kupnine v višini 39.556,46 EUR se delno poplača terjatev upnika A, d. o. o., opr. št. In 197/2013. III. Upnika A., se napoti, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa začne pravdo, da terjatev imetnika zemljiškoknjižnega pisma B. B., v znesku 54.494,37 EUR pri nepremičninah ID znak: parcela X 1, parcela X 2, in parcela X 3 (do ½), ne obstoji, ter da v istem roku sodišču predloži dokazilo o vloženi tožbi.

IV. Do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku glede izpodbijanja terjatve imetnika zemljiškoknjižnega pisma B. B., oziroma v primeru, da upnik A. d. o. o. tožbe ne bo vložil, do izteka roka za vložitev tožbe iz III. točke izreka tega sklepa, se odloži poplačilo kupnine v višini 54.494,37 EUR.“

2. Zoper III. in IV. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo spremembo tako, da se iz zneska kupnine v višini 54.494,37 EUR, pridobljene s prodajo nepremičnin ID znak parcela X 1, parcela X 2 in parcela X 3 (do 1/2), v celoti poplača terjatev upnika, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je na drugem prodajnem naroku dne 13. 12. 2022 prodalo nepremičnine ID znak: parcela X 1, parcela X 2, parcela X 3 in parcela X 4 in dne 6. 1. 2023 izdalo sklep o izročitvi prodanih nepremičnin kupcu. Sklep je postal pravnomočen 27. 1. 2023, zato je sodišče za dne 15. 3. 2023 razpisalo razdelitveni narok. V vabilu na narok je stranke in udeležence opozorilo, da se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku (drugi odstavek 198. člena ZIZ), in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila (tretji odstavek 201. člena in tretji odstavek 207. člena ZIZ).

7. Na razdelitvenem naroku je skladno s podanim poukom svojo terjatev iz naslova zemljiškega dolga priglasil imetnik zemljiškega pisma B. B. Upnik je navedeno priglasitev poplačila terjatve na podlagi vpisanega zemljiškoknjižnega dolga prerekal z navedbo, da je terjatev fiktivna in je B. B. ni izkazal, prav tako na naroku ni priglasil njene višine. V kolikor pa je sodišče mnenja, da je terjatev pravilno priglašena, je upnik sodišče naprosil, da stranke skladno z 202. členom ZIZ napoti na pravdo.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnika napotilo, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa začne pravdo, da terjatev imetnika zemljiškoknjižnega pisma B. B. v znesku 54.494,37 EUR pri nepremičninah ID znak: parcela X 1, parcela X 2, in parcela X 3 (do ½) ne obstoji, ter da v istem roku sodišču predloži dokazilo o vloženi tožbi (navedeni rok je sodišče nato s sklepom z dne 26. 5. 2023 podaljšalo na 30 dni od pravnomočnosti sklepa), poplačilo pa je do izteka tega roka odložilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku glede izpodbijanja terjatve imetnika zemljiškoknjižnega pisma, oziroma do izteka roka za vložitev tožbe, če upnik tožbe ne bo vložil. 9. Upnik v obširni pritožbi v bistvenem meni, da sodišče priglašene terjatve imetnika zemljiškega dolga ne bi smelo upoštevati in upnika ne bi smelo napotiti na pravdo ter odložiti poplačila, saj naj terjatev ne bi bila priglašena pravilno. Navaja, da imetnik zemljiškega dolga terjatve ni izkazal na dovolj specificiran oziroma konkretiziran način, saj ni priglasil njene višine, ravno tako ni pojasnil, na katerih nepremičninah ima vknjižen zemljiški dolg. Uveljavlja tudi, da se sodišče do takih njegovih navedb vsebinsko ni opredelilo, zato mu je bila kršena pravica do izjave in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. S tem, ko je sodišče priglasitev terjatve štelo za pravilno, je zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo. Takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.

10. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je upnik zemljiškega dolga B. B. na razdelitvenem naroku dne 15. 3. 2023 priglasil poplačilo terjatve pri nepremičninah, kjer ima vpisan zemljiški dolg, to je pri nepremičnini X 1, pri nepremičnini X 2 in pri nepremičnini X 3 do ½. Pojasnilo je, da iz podatkov zemljiške knjige za te nepremičnine izhaja, da je prvi v vrsti za poplačilo zemljiški dolg za terjatev v višini 800.000,00 EUR, ID pravice 001, z učinkom z dne 18. 1. 2013, na podlagi oklica imetniku zemljiškega pisma po petem odstavku 172.a člena ZIZ pa se je kot imetnik zemljiškega pisma priglasil B. B. Slednji je sodišču 31. 8. 2016 izročil izvirnik zemljiškega pisma št. 4/2013 za vrednost 800.00,00 EUR, ki sta ga nanj 23. 3. 2013 prenesla ustanovitelja zemljiškega pisma za zavarovanje dolgov iz zastavljenih nepremičnin, ki so predmet prodaje, ter originalni notarski zapis SV 32/13 z dne 18. 1. 2013, ki je podlaga za izstavitev zemljiškega pisma. Ker iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja znesek zemljiškega dolga, imetnik pisma pa je na naroku priglasil poplačilo terjatve pri nepremičninah, kjer ima vpisan zemljiški dolg, je sodišče zaključilo, da navedeno zadostuje za pravilno priglasitev terjatve.

11. S povzetimi razlogi se je sodišče prve stopnje opredelilo do upnikovih navedb, da terjatev ni bila ustrezno priglašena, in jih prepoznalo kot neutemeljene, zato pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Razlogi sodišča prve stopnje so tudi zadostni, da omogočajo presojo pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, zato ni podana niti smiselno uveljavljana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče pa zaključuje, da so neutemeljeni tudi očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in o nepravilni uporabi materialnega prava. Zahteva, da morajo zastavni upniki, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, in imetniki zemljiškega dolga svojo terjatev priglasiti v postopek, je bila uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je začel veljati 30. 7. 2014. Medtem ko so bili zastavni upniki in imetniki zemljiškega dolga po prejšnji ureditvi ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja poplačani, tudi če terjatve niso priglasili, pa nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost glede priglasitve terjatve. V tem okviru morajo navesti predvsem podatke, ki omogočajo identifikacijo terjatve in preizkus, ali je priglašena terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka ali zemljiški dolg. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tej zahtevi imetnik zemljiškega dolga s svojo priglasitvijo terjatve zadostil. Terjatev je namreč izrecno priglasil in ob tem navedel nepremičnine, pri katerih ima vknjižen zemljiški dolg, in čeprav so njegove na naroku podane navedbe res nekoliko skope, kot opozarja upnik, je ob upoštevanju, da gre za laičnega udeleženca postopka brez pravno kvalificiranega zastopanja, treba kot del njegove trditvene podlage šteti tudi samo zemljiško pismo in akt o njegovi ustanovitvi, ki se že od leta 2016 nahajata v spisu. Iz teh dokumentov izhajata tako vrstni red terjatve kot njena višina, ki se ujemata tudi s podatki, ki so pri obremenjenih nepremičninah vpisani v zemljiški knjigi, zato sta sodišču in strankam s tako priglasitvijo omogočena tako identifikacija terjatve kot tudi preizkus skladnosti priglašene in vpisane terjatve.

12. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje priglasitev terjatve iz naslova zemljiškega dolga pravilno sprejelo kot primerno in pravilno, in ker je upnik priglašeno terjatev pravočasno izpodbijal kot sporno in fiktivno, je odločitev o napotitvi upnika na pravdo in o zadržanju poplačila iz dela kupnine, iz katere bi bilo treba poplačati upnika spornega zemljiškega dolga, pravilna in skladna z določbami 202. člena ZIZ. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).