Jedro

Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene. To izhaja tudi iz sodne prakse.

Izrek

Odpravita se I. točka izreka odločbe Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 008-13/7 z dne 21. 5. 2014 in I. točka izreka odločbe župana Mestne občine Ljubljana 611-14/2013-34 z dne 26. 6. 2014. Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (upravni organ prve stopnje) je z izpodbijano odločbo odločil, da se odločba tega organa z dne 15. 5. 2013 odpravi (I. točka izreka) in da se v letu 2013 sprejme v sofinanciranje tožnikov kulturni program/projekt „Veseli pesniški dnevi“ v višini 943,00 EUR (II. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (III. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1260/2013-10 z dne 10. 4. 2014 odpravilo prvotno izdano odločbo z dne 15. 5. 2013 in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. Sodišče je namreč ugotovilo, da ni mogoče opraviti preizkusa zakonitosti navedene odločbe, saj iz nje ni bilo razvidno, katera merila so bila upoštevana pri odločitvi.

Izpodbijana odločitev je bila izdana v ponovljenem postopku. Gre za postopek javnega programskega poziva za izbor kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine Ljubljana, ki jih bo v letu 2013 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/13, v nadaljevanju javni poziv). Strokovna programska komisija je za sofinanciranje predlagala tiste, ki so izpolnjevali splošne kriterije poziva, na podlagi posebnih kriterijev pa so prejeli najmanj 400 točk. Tožnikov program je prejel 1025 točk in na podlagi navedenega števila točk se sofinancira v višini 943,00 EUR (enako je bilo odločeno že v prvotnem postopku). Iz obrazložitve odločbe pa tudi izhaja, katera merila so bila upoštevana pri odločitvi. Hkrati je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo odpravil odločbo z dne 15. 5. 2013, ki jo je izdal v prvotnem postopku.

Župan Mestne občine Ljubljana je kot organ druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnil. Hkrati je drugostopenjski organ odpravil svojo odločbo z dne 22. 7. 2013, s katero je zavrnil pritožbo zoper prvotno odločbo prvostopenjskega organa z dne 15. 5. 2013. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in jo v tožbi izpodbija. Meni, da izpodbijana odločba o konkretnih pritožbenih ugovorih nima nobenih ugotovitev in razlogov, zaradi česar jo ni mogoče preizkusiti. Predlaga njeno odpravo, sodišče pa naj naloži toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo zavrača tožnikove očitke in dodatno navaja razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

K I. točki izreka: Prvo točko izreka prvostopenjske odločbe in prvo točko izreka drugostopenjske odločbe je bilo treba odpraviti iz naslednjih razlogov: Izpodbijana odločitev je bila izdana v ponovljenem postopku potem, ko je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1260/2013-10 z dne 10. 4. 2014 odpravilo odločbo prvostopenjskega organa z dne 15. 5. 2013 in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na to, da je bila navedena odločba že odpravljena, organa – tako prvostopenjski kot drugostopenjski, nista imela pravne podlage za odločitev v I. točki izreka, s katero sta odločbo, ki je že bila odpravljena (ponovno) odpravila.

Ker gre za bistveno kršitev pravil postopka, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo I. točko izreka prvostopenjske odločbe in I. točko izreka drugostopenjske odločbe.

K II. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožnik, ki se z odločitvijo v navedeni zadevi ne strinja, v tožbi izpostavlja, da drugostopenjska odločba ne vsebuje razlogov glede tožnikovih pritožbenih navedb, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Glede na to, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (2. člen ZUS-1), to pa je odločitev prvostopenjskega organa, ki je postala dokončna z odločitvijo drugostopenjskega organa, je sodišče štelo, da tožnik smiselno izpodbija prvostopenjski akt. Le slednji je namreč lahko predmet presoje v upravnem sporu.

V okviru preizkusa zakonitosti izpodbijane odločitve pa po presoji sodišča tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila tožnikova vloga ovrednotena na podlagi Meril za ocenjevanje predloženih programov javnega programskega poziva za izbor kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju mestne občine Ljubljana, ki jih bo v letu 2013 sofinanciral javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Tožnikova vloga je bila vrednotena v skladu z merili za literarno dejavnost. Pri tem iz izpodbijane odločbe izhaja koliko točk od določenega števila možnih točk je prejela tožnikova vloga po posameznem merilu ter razlogi za tako vrednotenje. Tožnik pa je po sklepu strokovne komisije prejel še dodatnih 200 točk, ker je v pripombah na v postopku izdano poročilo navedel utemeljena dejstva. Tožnikova vloga je dodatnih 200 točk prejela zaradi programske posebnosti projekta. Tožnikov program je na podlagi navedenega skupaj prejel 1025 točk oziroma bil sprejet v sofinanciranje v višini 943 EUR.

Po presoji sodišča iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo razlogi, ki so narekovali takšno odločitev. Zato tožnikovi ugovori, da izpodbijana odločitev nima razlogov, niso utemeljeni. Pri tem sodišče dodaja, da je pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene. To izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 725/2008, X Ips 193/2013).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnik v obravnavanem postopku uveljavljal, da je diskriminatorno obravnavan, kar pa ni z ničemer utemeljil. Tožnikove navedbe so pavšalne, zgolj dejstvo, da tožnik ni pridobil sredstev v pričakovani višini, pa za ugotovitev, da je bil neenako obravnavan glede na druge prijavitelje, ne zadostuje. Tožnik ne upošteva, da se javna sredstva v postopkih, kot je obravnavani, delijo med prijavitelje v skladu z doseženimi točkami in na podlagi vnaprej predpisanih meril. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

K III. točki izreka: Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.