Jedro

Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.

Izrek

Pritožba obd. L.P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Predsednik Višjega sodišča v M., P.H., je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o kazenskem postopku (ZKP) izdal sklep, s katerim je zahtevo obd. L.P. z dne 22.5.1995 za izločitev v.d. predsednika Okrožnega sodišča v S., J.C., zavrnil. V kazensko-preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v S., v kateri je Okrožno državno tožilstvo v S. z zahtevo z dne 20.2.1995 zahtevalo, da se opravi preiskava zoper obd. L.P. zaradi kaznivih dejanj goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ, je obdolženec uveljavljal izločitev preiskovalnega sodnika in hkrati v.d. predsednika Okrožnega sodišča v S., J.C. Uveljavil je izločitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP, sklicujoč se na prijateljske odnose izločevanega sodnika z oškodovanci, predvsem oškodovancema S.K. in E.B. V izpodbijanem sklepu predsednik Višjega sodišča v M. ni našel podlage za takšno trditev, ki ni bila podkrepljena s konkretnimi okoliščinami, saj je sodnik J.C. v izjavi po določbi 3. odstavka 42. člena ZKP pojasnil, da sicer S.K. in E.B. pozna, da pa ni z nobenim v prijateljskih odnosih. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sledi, da zgolj običajno poznanstvo ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.

Zoper navedeni sklep je obd. L.P. vložil pritožbo na VS RS, v kateri je uveljavil, da bi si predsednik višjega sodišča pred odločitvijo moral priskrbeti tudi izjavi S.K. in E.B. in bi šele tedaj lahko objektivno odločil. Pritožba ni utemeljena.

Predsednik višjega sodišča je pri odločitvi ravnal v skladu z določbo 3. odstavka 42. člena ZKP, saj je pred izdajo sklepa o odločitvi dobil izjavo sodnika oziroma v.d. predsednika sodišča. V tej izjavi z dne 22.5.1995 je preiskovalni sodnik J.C natančno pojasnil, da S.K. in E.B. sicer pozna, da pa ni z njima v nikakršnih prijateljskih ali sovražnih odnosih. Ob tem je v izjavi pripomnil, da glede S.K. niti ni zasledil, da bi v tej preiskovalni zadevi nastopal kot oškodovanec, opis dejanj v zahtevi za preiskavo pa to trditev preiskovalnega sodnika potrjuje. Glede E.B. je preiskovalni sodnik v izjavi pojasnil, da mu je znano, da je podjetnik, vendar da niti ne ve za ime njegovega podjetja. Na podlagi takšne izjave je predsednik višjega sodišča utemeljeno sklepal, da niso podani pogoji iz 6. odstavka 39. člena ZKP za izločitev sodnika, saj niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti. V 3. odstavku 42. člena ZKP je sicer določeno, da se pred izdajo sklepa o izločitvi po potrebi opravijo tudi druge poizvedbe, vendar v obravnavani zadevi izjavi S.K. in E.B., kot ju v pritožbi predlaga obdolženec, nista potrebni. Tudi vrhovno sodišče ocenjuje, da ni nikakršnega dvoma v nepristranskem delu preiskovalnega sodnika J.C., saj ne dvomi v njegovo izjavo. Iz teh razlogov je tudi pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.