Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 563/2018

ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.563.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

povračilo stroškov prevoza javni uslužbenec javni prevoz
Višje delovno in socialno sodišče
16. januar 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa Ministrstva za notranje zadeve, Policija, z dne 6. 6. 2017 in Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 26. 7. 2017 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati razliko stroškov prevoza na delo in z dela od junija 2013 do oktobra 2016 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini ter z zapadlostjo, razvidno iz izreka (II. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek za plačilo 2.011,19 EUR s pp je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP (bistvena kršitev določb postopka, zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, zmotna uporaba materialnega prava). Navaja, da sodišče pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni upoštevalo veljavnih predpisov, ki zavezujejo toženo stranko. Sodišče svojega zaključka, da lahko tožnik po bližnjici pride pravočasno na delo, ne more opreti na sodničino poznavanje te bližnjice. Sodišče ni izvedlo s strani tožnika predlaganega ogleda, s čimer je toženi stranki odvzelo možnost, da se o tem izjasni in s tem kršilo načelo konktradiktornosti. Takšne odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Z navedenim je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je kot delodajalec v javnem sektorju vezana na sklep Vlade RS z dne 10. 1. 2013, v skladu s katerim mora za namen povračila stroškov uporabljati spletni daljinomer "zemljevid.najdi.si". Za določitev razdalj v skladu s 5. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi negospodarskih dejavnosti tako ni relevantna dejanska pot, ki jo ima javni uslužbenec do delovnega mesta, ampak dolžina poti, izračunana s spletnim daljinomerom "zemljevid.najdi.si". Sodišče ne bi smelo verjeti tožnikovim navedbam, da ima avtobus z A. vedno zamudo in s postaje nikoli ne odpelje že ob 15.03, ampak kasneje. Tudi odgovor avtobusnega prevoznika ne bi smel biti upošteven, saj gre pri kasnejšem odhodu za dogovor voznika in stalnih potnikov, sodišče bi moralo upoštevati veljaven vozni red. Brezpredmetna je navedba sodišča, da tožena stranka tožniku od novembra 2016 dalje izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini cene vozovnice za avtobus. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), pa dodaja:

6. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z ugotovitvijo tožnikove pešpoti do postajališča. Sodišče prve stopnje je pojasnilo razloge za sprejem tožnikovih navedb ter svoje odločitve ni oprlo le na sodničino poznavanje stanja v naravi ter je izpodbijano sodbo v tem delu mogoče preizkusiti. Tožnik po vsebini uveljavlja druga pritožbena razloga, do česar se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo ogleda sporne poti. Kot navaja sama tožena stranka, ogleda sama sploh ni predlagala, temveč ga je predlagal tožnik. Z opustitvijo ogleda bi bila pravica do izjave kršena kvečjemu tožniku, tožena stranka pa se ne more sklicevati, da je bila nasprotna stranka prikrajšana za pravico do izjave.1

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je tožnikova pešpot glede na vrisano pot na priloženih listinah (A9 in B9) mogoča in je krajša ter bolj logična od poti, ki jo navaja tožena stranka ter zanjo porabi manj časa kot navaja tožena stranka; - da zaradi zaposlenih stalnih potnikov avtobus s prve postaje B. šele odpelje ob 15.03 (in ne ob 15.00, kot navaja vozni red - A10) in ga tožnik, ki zaključi z delom ob 15.00, na avtobusni postaji A. lahko ujame; - da tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožnik kdaj zamujal na delo ali ne bi opravil svoje 8-urne delovne obveznosti;

8. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil tožnik v spornem obdobju upravičen do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroška javnega prevoza.

9. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 40/12 in nasl.) v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.

10. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na uporabo spletnega daljinomera "zemljevid.najdi.si". Tudi na predloženem daljinomeru je pešpot (kot jo je vrisal tožnik) vrisana in tako mogoča, tudi sicer pa v spornem delu poti niti ne gre za prevoz, temveč za pešpot, zaradi česar je navedba, da mora biti prevoz varen, možen in dovoljen, brezpredmetna. Ničesar od navedenega (niti da takšna pot ne obstaja) pa tožena stranka ni zatrjevala za zatrjevano pešpot. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da tožnik na zatrjevani način potovanja z dela ne more izpolniti 8-urne delovne obveznosti, saj tožena stranka niti ne zatrjuje, da tožnik iz tega razloga ne bi opravil 8-urne delovne obveznosti.

11. Ni mogoče slediti pritožbi niti v navedbi, da sodišče ne bi smelo upoštevati "ustaljene prakse" zamude avtobusa, s katerim naj bi potoval tožnik in ki bi mu omogočala, da ujame avtobus. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima tožnik možnost uporabe javnega prevoza, kar je dokazal z opisom svoje vsakodnevne poti in z odgovorom avtobusnega prevoznika, ki potrjuje njegove navedbe. Tožena stranka pa ni dokazala nasprotnega, četudi se ne bi upoštevalo dejstvo, da tožena stranka od novembra 2016 dalje, ob nespremenjenih okoliščinah, tožniku plačuje stroške prevoza na delo z javnim prevozom in ne več kilometrine.

12. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Zaradi neuspeha v pritožbi krije tožena stranka sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zobec, J., v: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 268.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia