Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da se je tožnik z izjavo o plačilu oziroma doplačilu stroškov domske oskrbe zavezal k celotnem plačilu stroškov.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da se je tožnik z izjavo o plačilu oziroma doplačilu stroškov domske oskrbe zavezal k celotnem plačilu stroškov.

Obrazložitev

1. Toženec je vnuk B. F. (oskrbovanke, ki je nastanjena pri tožniku). Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali se je toženec zavezal za plačilo vseh stroškov domske oskrbe za svojo babico ali le za njihovo doplačilo. Ob nastanitvi oskrbovanke k tožniku se je namreč njena hči S. B. (toženčeva teta) zavezala k plačilu stroškov, svojo izjavo pa je kasneje umaknila in predložila toženčevo izjavo o plačilu oz. doplačilu stroškov domske oskrbe. Toženec je izjavo podpisal in svoj podpis overil pri notarju.

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 176435/2014 z dne 22. 12. 2014 vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo v 8 dneh plačilo glavnice 2.426,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 do plačila in izvršilnih stroškov v višini 11,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Sklep o izvrši pa je razveljavilo v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo v 8 dneh plačilo glavnice 6.516,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 do plačila in izvršilnih stroškov v višini 62,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1 2015 dalje do plačila ter tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka v znesku 359,39 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je v I. točki izreka tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je odločilo, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo v 8 dneh plačilo glavnice 8.942,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2015 dalje do plačila. Toženec pa je dolžan plačati tožnici pravdne stroške v zneski 1.242,95 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je tožencu naložilo povrnitev tožnikovih pritožbenih stroškov v znesku 813,74 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s tem, ko je upoštevalo prepozne pritožbene navedbe tožeče stranke "kot nesporno ugotovljeno dejstvo med strankama", čeprav tožeča stranka za navedbe ni predložila nobenega dokaza oz. so navedene trditve celo v direktnem nasprotju z izvedenimi dokazi? 2) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo 18. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) s tem, ko je štelo, da v primeru podaje izjave tretje osebe, s katero se le-ta zaveže k doplačilu oz. plačilu domske oskrbe za oskrbovanca v zavodu, ki izvaja storitve institucionalnega varstva, ni potrebno ugotavljati prave, resnične in izražene volje tretje osebe, ki podaja izjavo? Glede prvega pravnega vprašanja navaja, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Med strankama je bilo sporno, ali se je toženec zavezal k plačilu celotne domske oskrbe za oskrbovanko ali samo k njenem doplačilu. Toženec je trdil, da se je zavezal samo k doplačilu, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in odločilo v skladu s tem. Pritožbeno sodišče pa je ne glede na ugotovljeno in izraženo volje ter podano izjavo odločilo drugače. To je odločilo na podlagi dejstev, ki jih je tožnik zatrjeval prvič šele v pritožbi, kar je pritožbena novota, zato pritožbeno sodišče te trditve ne bi smelo upoštevati. Med postopkom na prvi stopnji namreč nobena od strank ni podala nobene trditve, da oskrbovanka ob sprejemu v domsko oskrbo ni podala izjave glede plačila domske oskrbe. Zato ni res, da je to med strankama nesporno, kot trdi pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi. Navedeno pa je tudi v nasprotju z dogovorom št. 0170/13 o zagotavljanju storitev institucionalnega varstva (ki ga toženec prilaga), sklenjenim med oskrbovanko in tožnikom, s katerim je oskrbovanka podala izjavo, da bo redno mesečno, najkasneje v roku 15 dni od izstavitve računa plačala račun, osebno na tožnikovi blagajni. Glede drugega pravnega vprašanja toženec navaja, da bi pritožbeno sodišče moralo upoštevati ugotovljeno in izraženo toženčevo voljo, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, in je nepravilno odločilo, da je pomembno le, ali je oskrbovanka ob podaji prošnje za sprejem v zavod podala izjavo. Ker oskrbovanka takšne izjave ni podala, se je toženec, ne glede na svojo voljo, lahko zavezal le k celotnemu plačilu domske oskrbe. S tem je pritožbeno sodišče odločilo v nasprotju z določbami 15. in 18. člena OZ. Izpodbijana sodba pritožbenega sodišča je sodba presenečenja, saj nobena od pravdnih strank ni podala trditve (da oskrbovanka ni podala izjave glede plačila), ki so za pritožbeno sodišče bistvene.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).