Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa in obvestila Okrajnega sodišča v Novem mestu v zadevi In 154/2010 po uradni dolžnosti pri 2427/10000 parc. št. 293/1, 290/2, 290/1, 295/4 in 295/3 in pri 40/1000 parc. št. 1633, vse k.o. N, last BJ zaznamovalo sklep o izvršbi in vknjižilo zastavno pravico v korist upnika D. Zoper sklep se pritožuje BJ in navaja, da nepremičnine, na katerih je odrejena vknjižba, niso več v njegovi lasti. Parcele je prodal že pred leti, kupci so prejeli posest in z njimi upravljajo ter plačujejo davke. Je brez sredstev za normalno življenje, zato prosi oprostitve plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS 58/2003, ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pritožbene navedbe, da pritožnik ni več lastnik omenjenih nepremičnin, s podatki zemljiške knjige niso potrjene, pritožnik pa jih tudi z ničemer ne izkazuje. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, je moralo hkrati po določbi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena citiranega zakona, saj ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.

Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).