Jedro

Ni pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po današnjih predpisih, ampak je bistveno, ali je bilo zemljišče v relevantnem času pred lastninjenjem namenjeno redni rabi stavbe ali splošni rabi vseh in vsakogar. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v naravi za zeleno površino z drevesno zamejitvijo, ki se zaključuje z nizkim betonskim zidom ob pločniku vzdolž B. ceste, ki je že ves čas namenjena izključno etažnim lastnikom predmetne stavbe in jo ti tudi ves čas vzdržujejo, uporabljajo in imajo v posesti. O tem se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi na ogledu in to izhaja tudi iz izvedenskemu mnenju predložene fotografije. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ta del nepremičnine predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je parcela št. 331/11, k.o. ..., pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 000 na naslovu ..., stoječi na parcelah št. 330 in 331/4, obe k.o. ..., ter je v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da se parcela št. 331/11, k.o. ..., v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ID zaznambe ... z začetkom učinkovanja 15. 12. 2009 pod prejšnjo opr. št. N 409/2009) po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi kot splošni skupni del stavbe z ID znakom 000 ter je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog predlagateljev zavrže oziroma zavrne. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je napačna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ni nasprotovala določitvi individualno pripadajočega zemljišča k stavbi. Nasprotovala mu je, saj posega v njeno lastninsko pravico. Meni, da predlagatelji niso dokazali, da so z nakupom stanovanja v predmetni stavbi pridobili tudi lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na zemljišču, ki jim ga je sodišče prve stopnje določilo kot pripadajoče zemljišče. Sklicuje se na sklep VSK I Cp 513/2017 z dne 24. 1. 2018. Sporno parcelo je nasprotna udeleženka pridobila na podlagi odločbe Oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine Občine ... z dne 9. 5. 1973, št. 465-226/72-5/10. Ta odločba je bila izdana na podlagi 3., 8. in drugih členov Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem1. Iz izreka odločbe je razvidno, da je bil po podatkih zemljiške knjige v času izdaje odločbe, zemljiškoknjižni posestnik in uporabnik nezazidanih stavbnih zemljišč Z., ki mu je bilo zemljišče dodeljeno za gradnjo t.i. A. blokov. Pravni prednik nasprotne udeleženke je s to odločbo prevzel pravico uporabe na sporni nepremičnini od tedanjega imetnika pravice uporabe. Odločba je postala pravnomočna 21. 6. 1973 in je bila tudi zemljiškoknjižno izvedena, nasprotna udeleženka pa se je kot imetnica pravice uporabe na podlagi ZLNDL2 vknjižila kot lastnica te nepremičnine. Odločba z dne 9. 5. 1973 je deklaratorna odločba. Pravica uporabe sporne nepremičnine je že po sili zakona prešla na pravnega prednika nasprotne udeleženke. Takratni imetnik pravice uporabe je torej razpolagal s sporno nepremičnino v korist pravnega prednika nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje se do teh dejstev ni opredelilo, zato sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP3). Sodišče prve stopnje se je pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi oprlo na mnenje sodnega izvedenca. Ta je v mnenju glede individualnega pripadajočega zemljišča izhajal iz dejstva, da so bile za nekatere stavbe v A. naselju že izdane upravne odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča in je tako pri določitvi spornega pripadajočega zemljišča sledil isti logiki kot upravni organ, upošteval pa je tudi redno rabo zemljišča. Z upravnimi odločbami o določitvi funkcionalnih zemljišč k drugim stavbam v naselju se nasprotna udeleženka ni mogla seznaniti, saj niso bile predložene izvedenskemu mnenju. Na nekaterih ni bilo žiga o njihovi pravnomočnosti. Upravni organ v postopku za določitev pripadajočega zemljišča odloča na drugi podlagi in na podlagi drugih pravil kot sodišča. Zaključek sodišča prve stopnje, da je podan kriterij po 1. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-14, je napačen. Podlage za svojo odločitev sodišče prve stopnje ni imelo v prostorskih aktih ter upravnih dovoljenjih. Zakon o uporabi likvidacijske mase bivše Gospodarske poslovalnice Direkcije državnih železnic v Ljubljani in Pravilnik o upravljanju fonda za gradnjo stanovanjskih hiš na področju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, na katera se sklicuje sodišče prve stopnje, zgolj široko določata normative in standarde za celotno sosesko A. blokov, ne nudita pa podlage za indentifikacijo individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi. V zakonu tudi ni podlage za določanje pripadajočega zemljišča na podlagi primernosti in poštenosti. Situacija v naravi ni enaka oziroma primerljiva za vse bloke. Kriterij pretekle rabe ne more biti izključni oziroma odločilni kriterij po ZVEtL-1. V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del, je del predmetne parcele opredeljen kot javna površina, in sicer za namene širitve B. ceste.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča (po določbi 43. člena ZVEtL-1) upošteva zlasti:

(1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, kot na primer projektne rešitve, investicijska dokumentacija, obračuni pogodbene cene, zapisniki o ugotovitvi vrednosti stanovanj in podobno,

(2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno,

(3) preteklo redno rabo in

(4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (43. člen ZVEtL-1).

6. Sodišče prve stopnje obsega pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi ni določilo na podlagi Zakona o uporabi likvidacijske mase bivše Gospodarske poslovalnice Direkcije državnih železnic v Ljubljani in Pravilnika o upravljanju fonda za gradnjo stanovanjskih hiš na področju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, kot to neutemeljeno meni pritožnica. Ker ti akti niso nudili podlage za določitev pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi, ga je sodišče prve stopnje določilo na podlagi kriterija iz druge in tretje točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. 7. Tako je na podlagi ugotovitev, da: - je bila stavba z ID znakom 000 zgrajena leta 1922 ter sodi v okvir stavb A. naselja, - gre za ozek pas zemljišča neposredno ob stavbi, in sicer vzdolž vzhodne, severne in zahodne fasade stavbe, - na tem zemljišču stanovalci stavbe parkirajo z osebnimi avtomobili in kolesi, na njem se nahaja tudi zelenica z drevesno zamejitvijo in prostor za smeti, - to zemljišče že vse od izgradnje stavbe služi in ga tudi uporabljajo, vzdržujejo in ga imajo v posesti stanovalci te stavbe, - to zemljišče predstavlja zaključeno in enovito celoto z obravnavano stavbo in je z njo funkcionalno povezano ter služi njeni nujni redni rabi, - za stavbo ni bila izdana pravnomočna upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, pravilno zaključilo, da je nepremičnina parc. št. 331/11, k.o. ... pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 000. 8. Zgolj ob rob je sodišče prve stopnje zapisalo, da je zaradi enake obravnave vseh stanovalcev stavb znotraj istega naselja primerno in pošteno, da so obsegi individualnih pripadajočih zemljišč primerljivi. S tem argumentom je sodišče prve stopnje le podkrepilo na podlagi zgornjih dveh kriterijev določeno pripadajoče zemljišče k predmetni stavbi. Tako uporaba tega kriterija ni vplivala na določitev obsega pripadajočega zemljišča. Zato tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki o drugačnih pravilih, na podlagi katerih upravni organ določa pripadajoče zemljišče in da se v spisovnem gradivu odločbe o določitvi funkcionalnih zemljišč ne nahajajo.

9. Neutemeljeno pritožnica v pritožbi tudi opozarja, da je v Odloku o občinskem prostorskem načrtu - izvedbeni del, del predmetne nepremičnine5 opredeljen kot javna površina, in sicer za namen širitve B. ceste. Ni namreč pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po današnjih predpisih, ampak je bistveno, ali je bilo zemljišče v relevantnem času pred lastninjenjem namenjeno redni rabi stavbe ali splošni rabi vseh in vsakogar. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v naravi za zeleno površino z drevesno zamejitvijo, ki se zaključuje z nizkim betonskim zidom ob pločniku vzdolž B. ceste, ki je že ves čas namenjena izključno etažnim lastnikom predmetne stavbe in jo ti tudi ves čas vzdržujejo, uporabljajo in imajo v posesti. O tem se je sodišče prve stopnje prepričalo tudi na ogledu in to izhaja tudi iz izvedenskemu mnenju predložene fotografije.6 Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ta del nepremičnine predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, pravilen.

10. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o očitku nasprotne udeleženke, da je lastnica sporne nepremičnine. Obširna obrazložitev, s katero soglaša tudi višje sodišče, je podana v 7., 8. in 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP7 in 3. členom ZVEtL-1 tako ni podana. Dejansko stanje, kot izhaja iz odločbe VSK I Cp 513/2017 z dne 24. 1. 2018, ni primerljivo z obravnavano zadevo. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je bila dejanska etažna lastnina oblikovana po 25. 7. 1997, ko je začel veljati Zakon o stavbnih zemljiščih, ki ni več vseboval kogentnih zakonskih pravil o akcesorni vezanosti pravic na pripadajočem zemljišču na pravice na stavbi, za razliko od predmetne zadeve, kjer je ta nastala pred tem datumom.8 Prav tako ZVEtL-1 določa (izpodbojni) domnevi, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče, v lasti lastnika stavbe ter da je s prehodom lastninske pravice na stavbi na pridobitelja prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču take stavbe (prvi in drugi odstavek 44. člena ZVEtL-1). Nasprotna udeleženka nasprotnega ni dokazala. Odločba Oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine Občine ... z dne 9. 5. 1973, št. 465-226/72-5/10, ni bila ovira za pridobitev solastninske pravice na sporni nepremičnini s strani etažnih lastnikov stavbe z ID znakom 000. Gre za deklaratorno odločbo, izdano na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino. Navedena odločba ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo namreč za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.9

11. Pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Uradni list SRS, št. 27/72. 2 Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Uradni list RS, št. 44/97, z nadaljnjo spremembo. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami. 4 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št.34/17). 5 Glede na predložen grafični izsek gre za del zemljišča, ki se nahaja na vzhodni strani stavbe med predmetno stavbo in B. cesto. 6 Fotografija št. 39 na strani 23 izvedenskega mnenja. 7 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, z nadaljnjimi spremembami. 8 Glej priloženi kupoprodajni pogodbi (priloga A3 in A4). 9 Prim. VSL sklepi I Cp 497/2018, I Cp 498/2018, I Cp 499/2018 in I Cp 500/2018.