Jedro

Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop teh koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stikih med mladoletno M. R. in tožnikom tako spremenita, da se v besedilu, ki se nanaša na preživljanje praznikov, vključi tudi Velika noč.

V ostalem se revizija zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo dne 24.4.1999 sklenjeno zakonsko zvezo pravdnih strank, njuno mladoletno hčer M. R. dodelilo v varstvo in vzgojo materi - toženki, tožniku pa naložilo, da plačuje za preživljanje hčerke preživnino v znesku 25.000 SIT mesečno za čas od 1.5.2004 do 30.4.2005, za čas od 1.5.2000 dalje pa v znesku 45.000 SIT mesečno. Odločilo je tudi o stikih med hčerko in očetom - tožnikom s posebno ureditvijo glede obdobja letnega dopusta in praznikov.

Tožnikovi pritožbi je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izreku o plačevanju preživnine tako spremenilo, da je preživninsko obveznost za čas od 1.5.2005 dalje določilo z zneskom 40.000 SIT mesečno. V ostalem je pritožbo tožnika, v celoti pa pritožbo toženke, zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

Tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z dodelitvijo mladoletne hčerke njemu, znižanjem preživnine in določnejšo opredelitvijo stikov z otrokom. Meni, da se mu dogaja krivica, ker je na hčerko zelo navezan in je redno in angažirano sodeloval pri njeni vzgoji in varstvu ves čas, ko sta pravdni stranki živeli še skupaj. Toženka se je dobesedno čez noč odselila, s seboj vzela otroka, to pa je bilo za tožnika šokantno. Meni, da ga toženka šikanira in da z otrokom v njegovo škodo manipulira. Mnenje izvedenca psihologa potrjuje tožnikovo prepričanje, da ima vse pogoje, da se mu hčerka dodeli v varstvo in vzgojo. Toženka je v svojih izvajanjih bila neverodostojna, v celotnem ravnanju pa je izključno zasledovala svojo korist. Otrok ima v Gornjem Lakošu pri tožniku dosti boljše življenjske pogoje za primeren razvoj in vzgojo. Podrejeno tožnik izpodbija odločitev o stikih z otrokom in meni, da so določeni premalo določno. Glede preživljanja praznikov bi bilo treba vključiti tudi Veliko noč. Tudi preživnina, ki naj bi jo plačeval, je previsoko določena, saj ima toženka višje dohodke, dobiva pa tudi otroški dodatek.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je le delno utemeljena.

V skladu z določbo 5.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) morajo starši v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Ravnanje v otrokovo korist pomeni zadovoljevanje njegovih materialnih, čustvenih in psihosocialnih potreb. V tej smeri so pravno pomembne okoliščine, ugotovljene z mnenjem izvedenca psihologa dr. A. P., izhajajo pa tudi iz poročil pristojnih centrov za socialno delo. Otrok je rojen v zakonski zvezi pravdnih strank, v kateri je začelo prihajati do nesoglasij, ta pa so imela za posledico, da se je toženka iz dotlej skupnega bivališča odselila v Ljubljano in s seboj vzela hčerko. Od tedaj dalje so se napetosti med pravdnima strankama nadaljevale le zaradi dodelitve otroka in določitve stikov.

Odločilna je torej opredelitev do vprašanja, ali je obstoječe stanje v otrokovo korist, ali pa bi zaradi koristi in interesov otroka bilo potrebno odločiti v skladu s tožnikovim zahtevkom. Svojo presojo v tej smeri je izpodbijana sodba, sledeč razlogom sodbe sodišča prve stopnje, utemeljila predvsem na psihologovem strokovnem mnenju. Glede na svoje osebnostne lastnosti sta pravdni stranki obe primerni za vzgojo in varstvo otroka, vendar pa so podane prednosti glede zaupanja otroka v materini večji konsistentnosti v dekličinem doživljanju. Z otrokom je ustvarila močnejšo vez, ki mu nudi večje občutke varnosti. Deklico bi po mnenju izvedenca bilo neprimerno ponovno prestavljati v drugo okolje. Otrok že od spomladi 2004 živi v Ljubljani z materjo v ustaljenem in mirnem okolju. Pri tem se revizijsko sodišče strinja z razlago v izpodbijani sodbi, da s stališča otrokovih koristi niso odločilni "razlogi, zaradi katerih so okoliščine sedaj takšne, kakor so bile ugotovljene", torej ne glede na razloge, zaradi katerih se je toženka odločila za odselitev iz skupnega stanovanja. Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop teh koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist. V tem obsegu je značilno tožnikovo revizijsko poudarjanje dejstva, da se mu dogaja krivica in da je zanj zadeva "šokantna". Tožnikovo čustveno doživljanje namreč ne more preseči objektivno ugotovljenih okoliščin, ki so v otrokovo korist. V sklop otrokovih koristi pa nedvomno spada tudi ugotovitev, ki jo je izvedenec psiholog izrecno poudaril, da deklica rabi ob nespreminjajočem okolju tudi čimbolj pogoste stike z očetom. Odločitev o dodelitvi otroka toženki v vzgojo, varstvo in oskrbo, je torej pravilna.

Tudi določitvi višine preživnine z njenim znižanjem na 40.000 SIT mesečno ni mogoče očitati nepravilnosti. S podrobnim navajanjem izdatkov za otroka so stroški njegove oskrbe v seštevku bili opredeljeni z zneskom 92.000 SIT na mesec. Ker toženka prejema 15.000 SIT otroškega dodatka, morata starša zagotoviti še okrog 77.000 SIT za hčerkino preživljanje. Upoštevanje navedeni znesek je v izpodbijani sodbi odločeno pravilno, ko je dobra polovica (40.000 SIT) preživninskega bremena bila dodeljena tožniku. Pri tem je bilo po eni strani upoštevano, da so življenjski stroški toženke, ki živi v najemniškem stanovanju, precej višji od tožnikovih, po drugi strani pa, da imata pravdni stranki približno enake dohodke. Revizijsko sodišče se torej strinja z odločitvijo, po kateri mora tožnik od 1.5.2005 dalje za otrokovo preživljanje plačevati znesek 40.000 SIT mesečno.

V obsegu odločitve o stikih med tožnikom in mladoletne hčerko (106. člen ZZZDR) je v bistvu povzeta vsebina predhodno izdane začasne odredbe, ki se med pravdnima strankama že izvaja. Revizija sicer terja podrobnejšo in določnejšo opredelitev stikov, vendar so iz izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki se na opredelitev stikov nanaša, razvidne vse potrebne okoliščine, na katerih podlagi se pravdni stranki lahko razumno dogovorita o njihovem izvajanju. Ker pa tožnik v reviziji zahteva, naj se v sklop praznikov in režima stikov, ki se na praznike nanašajo, uvrsti tudi velikonočne praznike, je revizijsko sodišče v tem delu ob ugoditvi reviziji izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je v ustrezno besedilo vneslo tudi velikonočne praznike (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP in je v skladu z odločitvijo sodišča prve stopnje, po kateri vsaka od pravdnih strank trpi svoje stroške postopka (413. člen ZPP).