Jedro

Vrhovno sodišče sicer na predlog stranke lahko odloči o prenosu krajevne pristojnosti (67. člen Zakon o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), vendar gre pri tem izključno za prenos pristojnosti na drugo sodišče z enako stvarno pristojnostjo, ne pa na sodišče drugačne stvarne pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti na povsem drugo sodišče v upravnem sporu ni mogoč, saj v Republiki Sloveniji obstaja le eno sodišče, ki je stvarno pristojno za obravnavo teh sporov.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je po skrbnici za poseben primer vložil tožbo zoper odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 173/2023-4 z dne 17. 10. 2023, Bpp 174/2023-4 z dne 17. 10. 2023, Bpp 185/2023-2 z dne 9. 10. 2023, Bpp 192/2023-4 z dne 16. 10. 2023, in Bpp 193/2023-2 z dne 9. 10. 2023, upravni spor zoper navedene odločbe pa se vodi pod opr. št. I U 1603/2023. V navedeni zadevi je tožnik podal tudi predlog za prenos pristojnosti, in sicer, da "glede na to, da sta napadane odločbe izdala predsednica naslovnega sodišča sodnica A. A. in sodnik naslovnega sodišča B. B. tožnik prosi, da se na podlagi 23. člena Ustave RS tožba odstopi v odločanje drugemu sodišču".

2. Predlog ni dovoljen.

3. Okoliščina, zaradi katere bi bilo treba po tožnikovem mnenju pristojnost za odločanje o njegovi tožbi prenesti na drugo sodišče, je, da je po zakonu (34. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči; ZBpp, v zvezi z 11. členom Zakona o upravnem sporu; ZUS-1) za odločanje o tej tožbi pristojno Upravno sodišče, ob tem pa je o nekaterih zadevah brezplačne pravne pomoči, na katere se ta tožba nanaša, odločila predsednica tega sodišča, višja sodnica A. A..

4. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat opozorilo1, je Upravno sodišče edino sodišče v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v upravnih sporih, po 9. členu ZUS-1 pa je organizirano kot enotno sodišče, ki sodi na sedežu in na zunanjih oddelkih. Zato prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče ni mogoč, Vrhovno sodišče pa je v prej omenjenih zadevah take predloge obravnavalo kot predloge za prenos odločanja na oddelek Upravnega sodišča v drugem kraju. Vendar v obravnavani zadevi to ne prihaja v poštev, saj bi zgolj prenos zadeve na zunanji oddelek sodišča še vedno pomenil pristojnost istega sodišča, ki mu predseduje ista predsednica. Tožnikov predlog za prenos pristojnosti na sodišče, ki mu ne predseduje ista predsednica, je torej smiselno oziroma po vsebini mogoče obravnavati le kot predlog za prenos pristojnosti na sodišče druge stvarne pristojnosti.

5. Za tak prenos pristojnosti veljavna zakonodaja ne daje pravne podlage.

6. Vrhovno sodišče sicer na predlog stranke lahko odloči o prenosu krajevne pristojnosti (67. člen Zakon o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), vendar gre pri tem izključno za prenos pristojnosti na drugo sodišče z enako stvarno pristojnostjo, ne pa na sodišče drugačne stvarne pristojnosti.2 Kot je bilo že obrazloženo, prenos krajevne pristojnosti na povsem drugo sodišče v upravnem sporu ni mogoč, saj v Republiki Sloveniji obstaja le eno sodišče, ki je stvarno pristojno za obravnavo teh sporov.3

7. Do drugačnega rezultata ne more pripeljati niti širša razlaga pravne ureditve, vključno z relevantnimi določbami Ustave RS. Tako je po prvem odstavku 157. člena Ustave v upravnem sporu odločanje pristojnega sodišča celo ustavna kategorija, po 36. členu Zakona o sodiščih (ZS) pa sodnik izvaja sodno oblast v skladu z zakonsko določeno pristojnostjo sodišča, in sicer na pravnem področju, na katerega je bil pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela. Prenos pristojnost za odločanje v upravnem sporu brez jasne in izrecne zakonske podlage bi torej pomenil poseg v ustavno ureditev sistema sodnega varstva in v načelo zakonitega sodnika. Prav to pa bi pomenilo kršitev pravice do sodnega varstva pred sodiščem, ustanovljenim z zakonom, iz 23. člena Ustave, na katero se tožnik sicer sklicuje, vendar je ne konkretizira.

8. Ker torej veljavna pravna ureditev niti ne omogoča odločanja o predlogu za določitev sodišča druge stvarne pristojnosti, je Vrhovno sodišče ta predlog ob smiselni uporabi drugega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku zavrglo.

1 Prim. npr. I Upr 3/2019, I Upr 3/2020 in I Upr 6/2021. 2 Prim. tudi: Betetto, N., v: Ude, L. in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 289. 3 V 11. členu ZUS-1 je namreč določeno, da v upravnem sporu na prvi stopnji odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače; prim. tudi sklep VSRS I Up 256/2017 z dne 17. 1. 2018.