- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1832/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.1832.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Delitev solastne nepremičnine in vpliv upravnih dovoljenj.Ali je potrebno, da je predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji?
- Upravičenost pritožbe glede prekinitve postopka.Ali je bila pravilno ugotovljena dejanska stanja in ali je bila pravilno uporabljena materialna pravna pravila?
- Vpliv inšpekcijskih ukrepov na delitev nepremičnine.Kako vplivajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 na delitev nepremičnine, ki je neskladna z upravnimi dovoljenji?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
SPZ in ZNP, ki delitev solastne nepremičnine urejata, glede predmeta delitve nimata posebnih določb – ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino – hišo – je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
1.Z izpodbijanim sklepom je nepravdni postopek zaradi delitve nepremičnin prekinjen in predlagateljica napotena na upravni postopek za legalizacijo predmeta delitve, ki je z upravnimi dovoljenji neskladna gradnja.
2.Pritožuje se predlagateljica. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno uporabo materialnega prava in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa. Povzema določila Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS 110/2002 s spremembami). Meni, da je isti dejanski stan mogoče obravnavati z vidika upravnega in civilnega prava ter da povezave med civilnimi predpisi in upravnimi postopki ni. Pojasnjuje pojma nelegalna gradnja in neskladna gradnja. Opozarja, da se prepovedi iz 158. čl. ZGO-1 nanašajo samo na nedovoljene gradnje in da s tem določilom predvidene prepovedi v zemljiški knjigi glede predmeta delitve niso vpisane. Opozarja, da je inšpekcijski postopek končan. Meni, da sama ne more doseči legalizacije gradnje. Zatrjuje dvolično ravnanje nasprotnih udeležencev, ki zatrjujeta črno gradnjo, obenem pa z njo vršita pravni promet ter jo uporabljata. Meni, da nasprotna udeleženca zlorabljata procesne pravice.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Dejstva glede predmeta delitve med udeleženci niso sporna. Vsi udeleženci soglašajo, da sta predmet delitve nepremičnini parc. št. 1702/2 in in 1702/3, obe k.o. X. Prvostopenjsko sodišče prihaja samo s sabo v nasprotje, ko odločitev opira na 9. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki napotitev na pravdo predvideva za primer med udeleženci spornih dejstev in hkrati ugotavlja, da je med udeleženci nesporno, da je stanovanjska hiša z upravnimi dovoljenji neskladna gradnja. Stvarnopravni zakonik in Zakon o nepravdnem postopku, ki delitev urejata, glede predmeta delitve nimata posebnih določb – ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino – hišo – je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je.
5.Prepovedi iz 158. čl. ZGO-1 se nanašajo na gradnje in objekte, glede katerih je bil inšpekcijski ukrep izrečen po določbah ZGO-1, medtem ko je iz odločbe z dne 19.10.1970 (dokaz B 16) razvidno, da je bila izdana na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju in Zakona o upravnem postopku. Navedeno zakonsko določilo torej na obravnavano delitev nima vpliva.
6.Ker za prekinitev postopka zaradi pridobivanja upravnega dovoljenja ni razlogov, je izpodbijani sklep razveljavljen. V nadaljevanju postopka bo sodišče predmet delitve razdelilo fizično, če to ni mogoče, pa civilno s prodajo.