Jedro

Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, tj. v točki I. in III. izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnici nosita sami nastale jima stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo (točka I. izreka), za izvršitelja določilo B.G. (točka II. izreka) in odločilo, da sta dolžnici dolžni v 8 dneh nerazdelno povrniti upnici 11,26 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točka III. izreka).

2. Zoper ta sklep, in sicer zoper točko I. in III. njegovega izreka se pravočasno z laično pritožbo pritožujeta dolžnici iz vseh pritožbenih razlogov (iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)) ter predlagata njegovo razveljavitev. V pritožbi navajata, da je odvetnik, ki je predlagatelj izvršbe dolžnici prepričal v poravnavo za dolg, za katerega upnica dobro ve, da nikoli ni obstajal. Dolg je bil poravnan v celoti tudi z obrestmi, gospod in gospa K. sta si izmišljevala več kot oderuške obresti, saj sta kar sama postavljala zneske, za katere sta bili dolžnici prepričani, da jima vest ne bo dopustila, da bi jih izterjala, na glavni obravnavi ni nihče upošteval njunega pričanja in pripomb na neresnične listine. Poravnava je bila izsiljena.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo navedbe dolžnic v celoti prereka, hkrati pa opozarja, da trditve dolžnic, ki se nanašajo na sodno poravnavo za ta izvršilni postopek niso odločilne, dolžnici bi jih morali uveljavljati že takrat. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru teče izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne poravnave Okrajnega sodišča v M. z dne 31. 1. 2006 ter vsebina in obstoj te sodne odločbe v pritožbenem postopku nista sporni.

6. Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ. Pritožba navedenih po sodišču prve stopnje ugotovljenih pravno odločilnih dejstev ne prereka, v pritožbi pa izpostavlja razloge, zaradi katerih je bila sklenjena sodna poravnava, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov s trditvijo, da je bila le-ta izsiljena. Ti pritožbeni razlogi predstavljajo pritožbene novote, ki jih v postopku na drugi stopnji ni moč upoštevati, dolžnici pa tudi nista izkazali, da teh navedb brez svoje krivde nista mogli navesti pravočasno že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Ne glede na to pa sodišče druge stopnje dodaja, da zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja izvršilni naslov, na ta postopek izvršbe ne morejo z ničemer vplivati, saj v postopku izvršbe velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da se izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne sme in ne more spuščati v nastanek in vsebino izvršilnega naslova. Pa tudi sicer sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba v ničemer ne graja dovoljenega novega sredstva izvršbe.

7. Pritožba obrazloženo ne izpodbija odločitev o stroških postopka, v pritožbi je zgolj navedeno, da je izpodbijana tudi točka III. izreka sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljnjih izvršilnih stroških. Zaradi tega je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus v okviru pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo materialno pravo pri odločanju o stroških pravilno uporabljeno (Odvetniška tarifa in Zakon o sodnih taksah).

8. V posledici vsega navedenega pritožba dolžnic ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo, in ker uradni preizkus zadeve pokaže, da v postopku na prvi stopnji ni bilo zagrešenih kršitev, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Dolžnici stroškov nista priglasili, zato o njih ni bilo odločeno, medtem ko upnici ne gre priznati stroškov odgovora na pritožbo, saj le-ta ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

10. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.