Jedro

Okrožna državna tožilka utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega A. A. ustavi na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena v zvezi s 4. točko 357. člena ZKP, in sicer, ker so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, saj obdolženec glede na omejitve in zdravstvene težave ni razpravno sposoben. Pri tem okrožna državna tožilka pravilno izpostavlja dve stališči. Prvič, da okoliščine dejanske narave, ki onemogočajo izvedbo glavne obravnave, med katerimi je tudi hujša bolezen obdolženca, ne morejo biti podlaga za izrek zavrnilne sodbe po 4. točki 357. člena ZKP in posledično tudi ne podlaga za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka po tretjem odstavku 293. člena v zvezi s 4. točko 357. člena ZKP, temveč se v primeru, ko gre za okoliščino, ki samo začasno preprečuje kazenski pregon, izda sklep o zavrženju obtožnice (drugi odstavek 277. člena ZKP ali 3. točka prvega odstavka 352. člena ZKP). Razlika med navedenima odločitvama je bistvena ter vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, kot to navaja okrožna državna tožilka, saj ustavitev kazenskega postopka, za razliko od zavrženja obtožnega akta, vodi v prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (pravilo ne bis in idem). Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, ki je terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 11753/2024 z dne 9. 8. 2024 na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena v zvezi s 4. točko 357. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim odstavkom 257. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zaradi kaznivega dejanja uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP pa je oškodovanca s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2.Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3.Na pritožbo so odgovorili obdolženčevi zagovorniki, odvetniki Odvetniške družbe iz Maribora, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo okrožne državne tožilke zavrne kot neutemeljeno.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Okrožna državna tožilka utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega A. A. ustavi na podlagi določil tretjega odstavka 293. člena v zvezi s 4. točko 357. člena ZKP, in sicer, ker so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, saj obdolženec glede na omejitve in zdravstvene težave ni razpravno sposoben. Pri tem okrožna državna tožilka pravilno izpostavlja dve stališči. Prvič, da okoliščine dejanske narave, ki onemogočajo izvedbo glavne obravnave, med katerimi je tudi hujša bolezen obdolženca, ne morejo biti podlaga za izrek zavrnilne sodbe po 4. točki 357. člena ZKP in posledično tudi ne podlaga za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka po tretjem odstavku 293. člena v zvezi s 4. točko 357. člena ZKP, temveč se v primeru, ko gre za okoliščino, ki samo začasno preprečuje kazenski pregon, izda sklep o zavrženju obtožnice (drugi odstavek 277. člena ZKP ali 3. točka prvega odstavka 352. člena ZKP). Razlika med navedenima odločitvama je bistvena ter vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, kot to navaja okrožna državna tožilka, saj ustavitev kazenskega postopka, za razliko od zavrženja obtožnega akta, vodi v prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (pravilo ne bis in idem). Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, ki je terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6.Enako odločitev pa je zahtevala tudi napačna presoja sodišča prve stopnje glede okoliščine, ali je obdolženec procesno (razpravno) sposoben. Okrožna državna tožilka namreč v nadaljevanju pritožbe pravilno izpostavlja izvid in mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 5. 5. 2024, iz katerega nedvoumno izhaja, da je obdolženec, navkljub njegovemu zdravstvenemu stanju - težki naglušnosti, sposoben sodelovati na narokih. Resda je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri tem izpostavila več omejitev, ki bodo od sodišča vsekakor terjale večje prilagoditve in dodatne napore pri vodenju kazenskega postopka (sedenje obdolženca na udobnem stolu, bližina sogovorcu, svetel prostor in čimmanj hrupno okolje, časovne omejitve trajanja narokov za glavno obravnavo ter jasna, glasna, enoosebna, počasna in razumljiva komunikacija z njim), vendar te po naravi a priori niso takšne, da bi že samodejno onemogočale obdolženčevo udeležbo in sodelovanje na narokih za glavno obravnavo oziroma predpostavljale, da bodo zaradi tega kršena njegova procesna jamstva. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi, da je obdolženec glede na njegovo zdravstveno stanje razpravno sposoben, torej da je sposoben splošnega razumevanja narave postopka in njegovih posledic, vključno s pomenom morebitne kazni, ter sposoben komunicirati s svojim zagovornikom in mu razložiti svoje videnje zadeve, izpostaviti izjave, s katerimi se ne strinja in opozoriti na dejstva, ki so pomembna za njegovo obrambo. Sodišče prve stopnje bo zato ob povečanem prizadevanju ter upoštevanju omejitev in prilagoditev, ki jih je začrtala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja v svojem izvidu in mnenju, nadaljevalo s kazenskim postopkom zoper obdolženca ter ga poskušalo pripeljati do sodnega epiloga.

7.Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1Iz točke 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je zdravstveno stanje obdolženca tudi že izboljšalo do te mere, da je bil sposoben sodelovati v kazenskem postopku.

2Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 741; enako avtorji Zakona o kazenskem postopku s komentarjem (Ur. Šepec Miha), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 742, 783.