Jedro

Tožničina sestra je 8. 1. 2015 dopolnila starost 26 let, s čimer je dolžnost staršev preživljanja prenehala. Posledično je ni več mogoče šteti med tožničine družinske člane po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kar predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev.

Ker dohodek na družinskega člana tožnice, ki je po odločbi z dne 24. 10. 2014 prejemala štipendijo, od 8. 1. 2015, ko je prišlo do spremembe števila družinskih članov po ZUPJS, presega cenzus za dodelitev štipendije, od 1. 2. 2015 dalje pravica do državne štipendije po 5. alineji 95. člena ZŠtip-1 miruje in se ne izplačuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 5. 10. 2015 in št. ... z dne 24. 6. 2016 (I. točka izreka). Sklenilo je, da stroški tožnice bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, povrnitev stroškov in oprostitev plačila sodnih taks.

Dejstvo, da bo njena sestra 8. 1. 2015 dopolnila 26 let, je bilo centru za socialno delo znano že pri izdaji odločbe z dne 24. 10. 2014, zato mu ni bila dolžna sporočati spremembe. Ker se podatki, s katerimi je razpolagal pri odločanju o priznanju pravice do državne štipendije, niso spremenili, ji ni mogoče očitati, da ni javila spremembe števila oseb. Čeprav je bil s to okoliščino seznanjen, ji je priznal državno štipendijo. Iz tega razloga štipendije ni prejela neupravičeno.

Po 1. odstavku 23. člena ZUPJS je potrebno upoštevati dohodke iz koledarskega leta pred vložitvijo vloge. Glede na to, da je bila vloga vložena 24. 9. 2014, je koledarsko leto pred vložitvijo leto 2013. Kot izhaja iz odločbe z dne 24. 10. 2014, je povprečen mesečni dohodek družine v letu 2013 znašal 51,13 % povprečne mesečne plače. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku,1 na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Izpodbijana zavrnilna sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe dodaja naslednje.

5. V tej zadevi gre za spor o prenehanju upravičenosti, mirovanju in vrnitvi državne štipendije. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku je bilo po tem, ko je bila tožnici z odločbo z dne 24. 10. 2014 priznana državna štipendija za določeno šolanje od 1. 10. 2014 dalje do konca izobraževalnega programa in za šolsko leto 2014/2015 odmerjena v višini 80,00 EUR, odločeno, da se odločba z dne 24. 10. 2014 razveljavi z dnem 1. 2. 2015, da pravica do državne štipendije v šolskem letu 2014/2015 miruje, in da je tožnica dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske štipendije za obdobje od februarja 2015 do septembra 2015 v skupnem znesku 800,00 EUR. Izpodbijana upravna akta sta bila izdana po uradni dolžnosti po tem, ko je bila zaradi dopolnitve 26 let starosti tožničine sestre ugotovljena sprememba družinskih članov, ki je tožnica centru za socialno delo ni sporočila. Izpodbijana posamična upravna akta je sodišče prve stopnje utemeljeno potrdilo kot pravilna in zakonita.

6. Nobenega dvoma namreč ni, da je tožničina sestra 8. 1. 2015 dopolnila starost 26 let, s čimer je dolžnost staršev preživljanja prenehala.2 Posledično je ni več mogoče šteti med tožničine družinske člane po 10. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3, kar predstavlja spremembo, ki lahko vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev. Po 3. odstavku 42. člena ZUPJS mora namreč upravičenec do državne štipendije centru za socialno delo sporočiti vse spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost, višino ali obdobje prejemanja pravice, med drugim tudi spremembo števila oseb, v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tožnica, kot štipendistka po odločbi z dne 24. 10. 2014, je bila torej dolžna to spremembo v roku sporočiti centru za socialno delo, na kar je bila v odločbi z dne 24. 10. 2014 tudi opozorjena. To pa je za odločitev v tej zadevi tudi edino bistveno. Pritožbene navedbe, da naj bi bil toženec že ob izdaji odločbe z dne 24. 10. 2014 seznanjen s starostjo tožničine sestre, so zato pravno nerelevantne.

Ker gre za spremembo števila oseb, ki se po ZUPJS štejejo za družinske člane, tožnica pa je dolžnost o tem obvestiti center z socialno delo opustila, je le-ta, ko se je s spremembo seznanil, po uradni dolžnosti izdal izpodbijani prvostopenjski upravni akt, za kar je imel podlago v 43. členu ZUPJS. Center za socialno delo lahko v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov in ravnala po 42. členu ZUPJS ali je sporočila neresnične podatke. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev. O spremembah odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin.

7. Ker je pravni temelj za izdajo izpodbijanih odločb podan v 43. členu ZUPJS, se tožnica v zvezi s koledarskim letom, ki se upošteva pri ugotavljanju dohodkov družine, ne more uspešno sklicevati na 1. odstavek 23. člena ZUPJS. Ta sicer res določa, da so ne glede na določbe tega člena v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto proizvoda,4 do državne štipendije upravičeni državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. Vendar ureja priznanje pravice do štipendije, ki se seveda začne na vlogo upravičenca. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spor o prenehanju upravičenosti, mirovanju in posledični vrnitvi državne štipendije zaradi spremenjenih okoliščin, je 1. odstavek 23. člen ZUPJS v povezavi s 43. členom ZUPJS in 5. alinejo 1. odstavka 95. člena Zakona o štipendiranju5 mogoče pravilno uporabiti in tolmačiti le tako, da se za ugotovitev dohodkov upravičenca oziroma družine upoštevajo podatki o dohodkih za koledarsko leto pred letom izdaje odločbe. Pomeni, da so bili ob postopanju po 43. členu ZUPJS in torej izdaji odločbe po uradni dolžnosti pravilno upoštevani podatki o dohodkih tožničinih družinskih članov za leto 2014, torej koledarsko leto pred letom izdaje odločbe. Tolmačenje 1. odstavka 23. člena v zvezi s 43. členom ZUPJS, za kakršnega se zavzema tožnica, je zmotno in zato nesprejemljivo.

8. Dohodki tožničine družine po spremembi števila družinskih članov presegajo s 1. odstavkom 23. člena ZUPJS za študijsko leto 2014/2015 določen premoženjski cenzus za priznanje državne štipendije, to je 53 % neto povprečne plače na osebo. Znašajo namreč 58,81%. Ker dohodek na družinskega člana tožnice, ki je po odločbi z dne 24. 10. 2014 prejemala štipendijo, od 8. 1. 2015, ko je prišlo do spremembe števila družinskih članov po ZUPJS, presega cenzus za dodelitev štipendije, od 1. 2. 2015 dalje pravica do državne štipendije po 5. alineji 95. člena ZŠtip-1 miruje in se torej ne izplačuje. Za obdobje od februarja do septembra 2015 izplačane države štipendije je tožnica dolžna vrniti na podlagi 44. člena ZUPJS.

9. Ker je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnjen, je iz istih dejanskih in pravnih razlogov potrebno tudi pritožbo kot utemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ker tožnica, ki jo v pritožbenem postopku zastopa odvetnik po brezplačni pravni pomoči,6 s pritožbo ni uspela, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo je brezpredmeten, saj se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva sodne takse glede na 71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 ne plačujejo.

1 ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami. 2 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 4 Po Sklepu Vlade RS je gospodarska rast presegla 2,5 % bruto domačega proizvoda v letu 2014 (Ur. l. RS, št. 69/2915). 5 ZŠtip-1, Ur. l. Rs, št. 56/2013 s spremembami. 6 Odločba BPP št. 617/2016 z dne 10. 11. 2016. 7 ZDSS-1; Ur. l. RS. št. 2/2004 s spremembami.