4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2037/2003 z dne 10. 12. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek ustavne pritožnice (v pravdi tožeče stranke), da se ugotovi, da je solastnica do ¾ na dveh dvigalih, zaradi česar ti premičnini nista predmet izvršbe v izvršilnih zadevah št. Ig 2000/00439 in št. Ig 2000/00568 ter je izvršba nanju nedopustna. Višje sodišče je pritožbo pritožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da pritožnica ni predložila dokazov, ki bi lahko potrjevali, da je bila v trenutku, ko sta bili ti dve premičnini v izvršilnem postopku zarubljeni, njuna solastnica. Višje sodišče se ni opredelilo do pritožbenih navedb o umikih izvršilnih predlogov in ustavitvi izvršbe, v katerih sta bili dvigali zarubljeni, ker je te navedbe štelo za neupoštevno pritožbeno novoto.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je že v pritožbi uveljavljala, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo podatka iz izvršilnega spisa št. Ig 2000/00568, da je izvršba ustavljena. Višje sodišče naj bi to njeno navedbo neutemeljeno in v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) štelo za pritožbeno novoto. Pritožnica navaja, da je šele v času pritožbenega postopka izvedela, da je izvršilni postopek ustavljen in tega dejstva ni mogla prej uveljavljati. Če bi ga lahko, bi spremenila tožbeni zahtevek tako, da bi zahtevala zgolj povračilo pravdnih stroškov, ker je zaradi tožene stranke prišlo do pravde. Višjemu sodišču očita, da je kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz ustavne pritožbe izhaja, da pritožnica izpodbija stališče Višjega sodišča, da so pritožbene navedbe o umiku izvršilnih predlogov in ustavitvi izvršbe neupoštevna pritožbena novota. Zato se je Ustavno sodišče pri odločanju o njeni ustavni pritožbi omejilo na presojo, ali je bila pritožnici s tem kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) izhaja pravica stranke, da se izjavi, ter obveznost sodišča, da se z navedbami strank seznani, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeno sodišče upoštevalo navedene zahteve, mora biti njegova odločba obrazložena (tako že v odločbi št. Up-315/00 z dne 3. 7. 2003, Uradni list RS, št. 70/03 in OdlUS, XII, 104). Tej zahtevi je Višje sodišče zadostilo, ker je v obrazložitvi pritožnici pojasnilo, zakaj je štelo, da gre za neupoštevno pritožbeno novoto – ker bi pritožnica "ob zadostni skrbnosti lahko vedela za umik izvršilnih predlogov in o ustavitvi izvršilnih postopkov že do zadnjega naroka za glavno obravnavo dne 22. 9. 2003".

6.Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno ni bila kršena človekova pravica, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger