Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba I Cp 218/2019

ECLI:SI:VSMB:2019:I.CP.218.2019 Civilni oddelek

pridobitev solastninske pravice graditelja nastanek nove stvari
Višje sodišče v Mariboru
14. maj 2019

Povzetek

Sodba se nanaša na vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi 21. in 22. člena ZTLR v primeru gradnje nove, samostojne gradbene celote na tujem zemljišču. Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da sta tožnika pridobila lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer sta zgradila stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Pritožba prve toženke je bila zavrnjena, saj sodišče ni našlo kršitev materialnega prava ali postopkovnih napak, prva toženka pa ni uspela dokazati višje vrednosti nepremičnine.
  • Pridobitev lastninske pravice na podlagi ZTLRAli je mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico na podlagi 21. in 22. člena ZTLR v primeru gradnje nove, samostojne gradbene celote na tujem zemljišču?
  • Upoštevanje ustavne pravice do zasebne lastnineAli je odločitev sodišča prve stopnje o pridobitvi lastninske pravice kršila ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS?
  • Pravilna uporaba materialnega pravaAli je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri ugotavljanju lastninske pravice tožnikov?
  • Vrednost nepremičnine in cenitevAli je bila cenitev nepremičnine, ki jo je predložila prva toženka, ustrezna in ali je sodišče pravilno opravilo revalorizacijo vrednosti?
  • Velikost novoustanovljene parceleAli je bila velikost novoustanovljene parcele št. 317/8 k.o. S. pravilno odmerjena?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, je mogoče v izjemnih primerih, ko ne gre za dograditev objekta oziroma vlaganj v že obstoječo stavbo, ampak za zgraditev nove, samostojne gradbene celote, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, pridobiti (so)lastninsko pravico na podlagi 21. in 22. člena ZTLR, ne pa na podlagi določb 24. - 26. člen ZTLR, ki govorijo o gradnji na tujem svetu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnika in prva toženka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo, da sta tožnika vsak do 1/2 lastnika 693 m2 velikega dela parc. št. 317/3 k.o. S., v geodetskem elaboratu označenega z rezervirano par. št. 317/8 k.o. S. (točka I izreka). Tožnikoma je naložilo, da sta dolžna v roku 15 dni nerazdelno plačati prvi toženki znesek 302,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku za znesek 5.697,68 EUR je zahtevek prve toženke zavrnilo (točka II izreka). Prvi toženki je naložilo, da tožnikoma v roku 15 dni nerazdelno plača pravdne stroške v znesku 2.054,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom je sklenilo, da se pravdni postopek glede tožbenega zahtevka, ki meri na povrnitev pravdnih stroškov od druge toženke, ustavi.

2. Zoper citirano sodbo je po svojem pooblaščencu pritožbo vložila prva toženka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer 22. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ki se uporablja za premičnine. V konkretnem primeru gre za gradnjo na tujem zemljišču, saj sta tožnika gradila na nepremičnini, kjer ima prva toženka solastninsko pravico. Ker sta to vedela in nista bila dobroverna, ne moreta postati lastnika spornega dela nepremičnine, ki ga je geodet odmeril v prevelikem obsegu. Odločitev sodišča prve stopnje za prvo toženko pomeni razlastitev in kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS). Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ne bi smelo uporabiti cenitve izvedenke M.Č.C., saj je bila izdelana za potrebe nepravdnega postopka in ima številne pomanjkljivosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Tožnika sta v nepravdnem postopku sama ocenjevala, da prvo toženki pripada približno 13x višji znesek oziroma sta ji za njeno 1/8 ponujala 6.000,00 EUR. Pritožba izpostavlja, da gre pri gradnji tožnikov za t.i. črno gradnjo. Prva toženka se zavzema za ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka kot neutemeljenega, s stroškovno posledico.

3. Tožnika se v odgovoru na pritožbo zavzemata za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v zadevi razjasnilo relevantne dejanske okoliščine pomembne za odločitev, pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) ter v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sprejeta odločitev je pravilna, zato v izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa dodaja:

6. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku ugotovilo, da so tožnica in toženki po očetu dedovale nepremičnine, ki so predmet delitve v (trenutno prekinjenem) nepravdnem postopku. Med te nepremičnine sodi tudi nepremičnina parc. št. 317/3 k.o. S., na kateri sta si tožnika tekom trajanja zakonske zveze zgradila stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje (dejstvo, da sta navedeni zgradbi v postopku legalizacije nelegalne gradnje, na samo odločitev nima vpliva). Tožnica je solastnica navedene nepremičnine v deležu 6/8, toženki pa vsaka do 1/8. 7. Druga toženka je pripoznala tožbeni zahtevek, prva toženka pa je tekom postopka zahtevala, da ji tožnika za njen delež izplačata 6.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek obravnavalo kot nasprotno tožbo, saj sta tožnika izrazila pripravljenost, da ji izplačata denarno protivrednost njenega lastninskega deleža na delu zemljišča, kjer stojita stavbi in na pripadajočem zemljišču, ki je potreben za redno in normalno rabo nepremičnine.

8. Neutemeljena so pritožbena izvajanja o zmotni uporabi materialnega prava. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno uporabilo 22. člen ZTLR, ki govori o originarni pridobitvi lastninske pravice na novi stvari. Drži sicer, da se omenjena določba uporablja predvsem za premičnine, to pa še ne pomeni, da je ni mogoče uporabiti tudi za nepremičnine. Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS,1 je mogoče v izjemnih primerih, ko ne gre za dograditev objekta oziroma vlaganj v že obstoječo stavbo, ampak za zgraditev nove, samostojne gradbene celote, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, pridobiti (so)lastninsko pravico na podlagi 212. in 223. člena ZTLR, ne pa na podlagi določb 24. - 26. člen ZTLR, ki govorijo o gradnji na tujem svetu. Tožnika sta na nepremičnini parc. št. 317/3 k.o. S. (v času gradnje je bila solastnica nepremičnine tudi tožničina mati, v deležu 5/8, ki je z gradnjo soglašala, kakor je soglašala druga toženka, ki je tožbeni zahtevek pripoznala), kjer ni bilo postavljenih nobenih objektov, s svojim materialom in delom zgradila novo stanovanjsko stavbo in gospodarsko poslopje. To tekom postopka niti ni bilo sporno, ampak je prva toženka za svoj delež na novo odmerjenem delu parcele zahtevala plačilo.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v konkretnem primeru za ustvaritev nove stvari in je potrebno (izjemoma) uporabiti določbi 21. in 22. člena ZTLR ter odločilo, da sta tožnika (tožnica kot solastnica omenjene parcele do 6/8 in tožnik, kot njen mož, ki je vlagal v njeno posebno premoženje) lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer sta zgradila stanovanjsko stavbo in gospodarsko poslopje ter na delu, ki je potreben za redno rabo teh objektov, pridobila v celoti na podlagi zakona z ustvaritvijo nove stvari. Kot izhaja iz točke 13 obrazložitve sodbe je predmetna parcela v delu, na katerem se je vršila gradnja in delu, ki je potreben za redno rabo objektov, spremenila svojo identiteto, funkcionalnost, zaradi gradnje pa se je povečala tudi vrednost tega dela parcele. Ker sta tožnika zakonca, je na novo odmerjena parcela št. 317/8 v velikosti 693 m2, postala njuno skupno premoženje, upoštevaje zakonsko domnevo, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. Kot izhaja iz sodbe, pa lastninsko stanje na novo odmerjenih drugih dveh delih parc. št. 317/3 – to sta parc. št. 317/7 in 317/9, ostaja enako kot pred pravdo – v solastnini tožnice in obeh toženk.

10. Na toženki, ki je od tožnikov zahtevala plačilo 6.000,00 EUR je bilo trditveno in dokazno breme, da izkaže, kakšna je vrednost na novo odmerjenega dela nepremičnine. Toženka je kot dokaz predložila cenilni zapisnik M.Č.C. z dne 13. 9. 2015, ki ga je slednja sestavila za potrebe prej omenjenega nepravdnega postopka, kjer so udeležene iste stranke (razen tožnika), iz katerega izhaja, da je tržna vrednost nepremičnin, ki predstavljajo razpršeno poselitev – zemljišča za gradnjo stavb, 3,36 EUR/m2. Pritožba omenja številne pomanjkljivosti te cenitve, a s tem ne more biti uspešna, saj bi morala na pomanjkljivosti opozoriti v nepravdnem postopku, kjer pa prva toženka na samo cenitev ni podala nobenih pripomb. Sodišče prve stopnje je zaradi tega, ker je bila cenitev izdelana leta 2015, opravilo revalorizacijo vrednosti nepremičnine ter odločilo, da sedanja vrednost zemljišča znaša 3,49 EUR/m2. 11. Prva toženka bi lahko tekom postopka dokazovala, da je nepremičnina vredna več, kot izhaja iz cenitve M.Č.C.l, pa tega ni storila, zaradi česar ne more biti uspešna s pritožbo „da je menda vsakomur jasno, da gradbena parcela s površino 693 m2 ne more biti vredna le 2.328,48 EUR“. Sodišče prve stopnje ni moglo opraviti morebitnega materialno procesnega vodstva, saj se prva toženka nobenega izmed narokov ni udeležila, čeprav je bilo vabilo zanjo izkazano in se je sama odločila, da na narokih ne bo sodelovala. Zato ne more biti uspešna s pritožbo, da „se kot laik očitno niti ni zavedala, da bo sodišče cenitev uporabilo“. Posledično sodišču prve stopnje ni mogoče očitati bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je cenitev uporabilo kot (edini) dokazni predlog toženke v tej smeri, s katerim sta se tožnika strinjala oziroma mu nista nasprotovala.

12. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na „preveliko površino“ novoustanovljene parcele št. 317/8 k.o. S. Prva toženka bi lahko pripombe na velikost odmerjene parcele podala tekom postopka, ko je bil izdelan geodetski elaborat, pa tega ni storila, zaradi česar s pritožbo v tej smeri ne more biti uspešna.

13. Prva toženka s predmetno odločitvijo prav gotovo ni bila „razlaščena“, kot navaja v pritožbi, saj sta ji tožnika za njen 1/8 delež nepremičnine dolžna plačati ustrezno denarno protivrednost. Čeprav znesek ni takšen, kot ga je zahtevala prva toženka, še ni mogoče zatrjevati, da je bila opravljena razlastitev, niti prvi toženki z odločitvijo sodišča ni bila kršena pravica do zasebne lastnine, določena v 33. členu URS.

14. Posledično je sodišče druge stopnje pritožbo prve toženke kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Prva toženka sama krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim nista bistveno prispevala k rešitvi zadeve (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 II Ips 212/2015 z dne 24. 9. 2015 in II Ips 286/2008 z dne 15. 5. 2008. 2 21. člen ZTLR določa: Po samem zakonu se lastninska pravica pridobi z ustvaritvijo nove stvari, s spojitvijo, mešanjem, z zgraditvijo na tujem zemljišču, z ločitvijo plodov, s priposestvovanjem, pridobitvijo lastnine od nelastnika, s prilastitvijo (okupacijo) in v drugih primerih, ki jih določa zakon. 3 22. člen ZTLR določa: Kdor iz svojega materiala s svojim delom izdela novo stvar, pridobi na njej lastninsko pravico.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia