U-II-24/00

2. 3. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, na seji dne 2. marca 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 492, 485/1, 485/5, 485/6 in 479/1, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 112 k. o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v Gornji Radgoni v svoji zahtevi navaja, da je predlagatelj pri upravnem organu takratne Občine Gornja Radgona dne 5. 3. 1993 vložil zahtevo za denacionalizacijo.

Prvostopni upravni organ se je s sklepom izrekel za nepristojnega in zavrgel zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 492, 485/1, 485/5, 485/6 in 497/1, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 142 k. o. Ž.

Predlagatelj se je zoper sklep prvostopnega upravnega organa pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 464-06-011/95 z dne 18. 12. 1995 sklep prvostopnega organa odpravilo in samo odločilo, da se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu sodišču.

2.Okrajno sodišče je zahtevek za vrnitev podržavljenega premoženja najprej s sklepom št. N 3/96-6 z dne 29. 12. 1998 zavrnilo, ker je ugotovilo, da pravnih dejanj, s katerimi je bilo odvzeto nepremično premoženje, ni mogoče opredeliti kot pravnih poslov v smislu 5. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen).

Zoper tako odločitev se je predlagatelj pritožil, pritožbeno sodišče pa je sklep prvostopnega sodišča razveljavilo in opozorilo, da mora prvostopno sodišče, če meni, da zadeva ne sodi v sodno pristojnost, sprožiti spor o pristojnosti pred Ustavnim sodiščem.

3.Okrajno sodišče meni, da je v obravnavani zadevi podana pristojnost upravnega organa, ker naj bi bilo prejšnji lastnici premoženje najprej odvzeto z odločbo Okrajnega ljudskega odbora, nato pa naj bi bila za iste nepremičnine sklenjena menjalna pogodba. Premoženje naj bi tako v državno last prešlo z aktom državnega organa in ne s kasnejšim pravnim poslom, tj. menjalno pogodbo s takratnim Kmetijskim kombinatom Gornja Radgona, sklenjeno dne 26. 9. 1963.

B.

4.Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno na podlagi pete alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98).

5.Ustavno sodišče je na podlagi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pristojno odločati, ali spada zadeva v sodno ali v upravno pristojnost v primerih, ko sodišče in upravni organ odklanjata pristojnost za postopanje v določeni zadevi (negativni kompetenčni spor). Okrajno sodišče v svoji zahtevi ne navaja nobenih parcelnih številk. Glede na to, da so v spisu št. N 21/99 posamezne listine, ki se nanašajo na več različnih nepremičnin, je bilo treba najprej ugotoviti, da je v obravnavani zadevi spor o pristojnosti nastal glede nepremičnin parc. št. 492, 485/1, 485/5, 485/6 in 479/1, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 112 k. o. Ž., po podržavljenju pa so bile pripisane zemljiškoknjižnemu vložku št. 142 iste katastrske občine. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-011/95 z dne 18. 12. 1995 o odstopu zadeve pristojnemu sodišču se namreč nanaša le na navedene parcele.

6.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen). Če pa je premoženja prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

7.Za odločanje o denacionalizaciji navedenih nepremičnin je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni. Ugotovitev Okrajnega sodišča, da sta se v obravnavani zadevi tako upravna odločba kot pravni posel nanašala na podržavljenje istih nepremičnin, je namreč napačna, saj so navedene nepremičnine v družbeno lastnino prešle na podlagi menjalne pogodbe z dne 26. 9. 1963. V zameno zanje pa je prejšnja lastnica pridobila nepremičnine, ki so ji bile pred tem res podržavljene.

8.Na podlagi menjalne pogodbe je tako prejšnja lastnica pridobila nepremičnine parc. št. 487/8, 487/7, 478 in 476/2, ki so bile vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 142 k. o. Ž. Te nepremičnine so bile prej predmet odločbe Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer št. 284/1-53 z dne 15. 12. 1953, ki je bila izdana na podlagi določb Zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij (Uradni list LRS, št. 22/53). Nepremičnine, ki so bile prej predmet upravne odločbe, se torej v menjalni pogodbi pojavljajo kot premoženje, ki ga je prejšnja lastnica z menjalno pogodbo pridobila, in ne kot premoženje, ki naj bi ji bilo še enkrat odvzeto. To je jasno razvidno iz točke I. menjalne pogodbe.

9.Predmet navedene upravne odločbe je bila samo nepremičnina parc. št. 479/1, ki je po menjalni pogodbi prešla v družbeno lastnino. Vendar pa je iz odločbe Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota št. 16/23-284/12 z dne 8. 1. 1958 razvidno, da je bila ta nepremičnina (med nekaterimi drugimi) prejšnji lastnici vrnjena v celoti, torej pred sklenitvijo menjalne pogodbe.

10.Po navedenem je za odločanje o denacionalizaciji nepremičnin parc. št. 492, 485/1, 485/5, 485/6 in 479/1, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 112 k. o. Ž., pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZustS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen