Jedro

Ker se za novo zavarovano terjatev smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, je sodišče prve stopnje za obe terjatvi pravilno sklenilo, da se opravi izvršba z že dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, saj zakon v ničemer ne prepoveduje oprave izvršbe s temi sredstvi, temveč predvideva opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanih drugi in tretji alinei 2.b.) točke izreka in prvi in drugi alinei 2.c.) točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek nadaljevalo z dnem 4. 6. 2015 (1. točka izreka sklepa), izvršbo utesnilo v skladu s pogoji prisilne poravnave tako, da se izvršba na v 2.a.) točki izreka naštetih nepremičninah ustavi (2.a.) točka izreka sklepa), da se po izteku rokov za prostovoljno plačilo opravi izvršba z že dovoljenimi sredstvi izvršbe, to je na v prvi alinei 2.b.) točke izreka naštete nepremičnine, na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (druga alinea 2.b.) točke izreka sklepa) in na nematerializirane vrednostne papirje (tretja alinea 2.b.) točke izreka sklepa), in sicer za izterjavo nove zavarovane terjatve v skupnem znesku 1.336.152,21 EUR, pri čemer se terjatev plačuje v 96 enakih mesečnih obrokih v obdobju od poteka dveh let od pravnomočne potrditve prisilne poravnave do poteka 10 let od pravnomočne potrditve prisilne poravnave, z zapadlostjo obrokov in obrestmi, kot izhajajo iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave (2.b.) točka izreka sklepa), ter tako, da se po izteku rokov za prostovoljno plačilo opravi izvršba z že dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, to je na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (prva alinea 2.c.) točke izreka sklepa) in na nematerializirane vrednostne papirje dolžnika (druga alinea 2.c.) točke izreka sklepa), in sicer za izterjavo nove navadne terjatve v znesku 873.669,37 EUR, pri čemer se terjatev plačuje v 96 enakih mesečnih obrokih v obdobju od poteka dveh let od pravnomočne potrditve prisilne poravnave do poteka 10 let od pravnomočne potrditve prisilne poravnave, z zapadlostjo obrokov in obrestmi, kot izhajajo iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave (2.c.) točka izreka sklepa).

2. Zoper drugo in tretjo alineo 2.b.) točke izreka sklepa in prvo in drugo alineo 2.c.) točke izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in je sklep v delu, s katerim je za novo zavarovano terjatev, kot tudi za novo navadno terjatev dopuščeno nadaljevanje izvršbe z že dovoljenimi sredstvi izvršbe na denarna sredstva pri OPP in nematerializirane vrednostne papirje dolžnika, nepravilen. Ker je prisilna poravnava učinkovala tudi na zavarovane terjatve, je vzpostavljena nova kvalifikacija, katere terjatve veljajo za zavarovane, katere za nezavarovane, ter tudi, katere ločitvene pravice obstojijo na določenem dolžnikovem premoženju. Sodišče je prezrlo, da je bila v prisilni poravnavi ugotovljena le ločitvena pravica hipoteke na nepremičninah iz prve alinee 2.b.) točke izreka izpodbijanega sklepa, dejstvo, da druge ločitvene pravice v prisilni poravnavi niso bile ugotovljene oziroma priznane, pa pomeni, da ne obstajajo več. Poleg tega pa je dopustitev nadaljevanja izvršbe z že dovoljenimi sredstvi pri novi navadni terjatvi neutemeljena tudi iz razloga, ker je z učinkovanjem prisilne poravnave ta terjatev že pojmovno postala nezavarovana in zanjo torej ne obstoji nobena ločitvena pravica upnika več. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, tako da se izvršbo glede že dovoljenih sredstev na denarna sredstva pri OPP in nematerializirane vrednostne papirje ustavi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V danem primeru je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave (začete na predlog upnikov), s katero so se prestrukturirale tudi zavarovane finančne terjatve upnikov (221.n člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP). V primeru vloženega predloga za prestrukturiranje zavarovanih terjatev je dovoljeno ponuditi prestrukturiranje teh terjatev z odložitvijo dospelosti in znižanjem obrestnih mer (1. točka prvega odstavka 221.n člena ZFPPIP), prisilna poravnava pa učinkuje tudi na zavarovane terjatve. Nekatere od teh zavarovanih terjatev so se, tudi terjatev, ki se izterjuje v tej zadevi, ker je bila skupna višina zavarovanih terjatev večja od zaščitene vrednosti zavarovanja (glej drugi odstavek 221.t člena ZFPPIPP), razdelile na dva dela, in sicer na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (nova zavarovana terjatev), in na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (nova navadna terjatev).

6. Sodišče prve stopnje je tako glede nove zavarovane terjatve kot nove navadne terjatve sklenilo, da se po poteku rokov za prostovoljno plačilo opravi izvršba z že dovoljenimi sredstvi izvršbe (glede nove zavarovane terjatve tudi izvršba na nepremičnine). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

7. Dolžnikovo pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo odločiti, da se bo po poteku rokov za prostovoljno plačilo izvršba opravila tudi na sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet in nematerializirane vrednostne papirje, ni pravilno. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se skladno z enajstim odstavkom 221.t člena ZFPPIPP ne uporablja 1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v prvem in petem odstavku 212. člena ter 214., 215., 216. in 217. členu tega zakona.

8. Sodišče prve stopnje je, ker je bil izvršilni postopek predhodno prekinjen zaradi pričetka postopka prisilne poravnave, na podlagi določb 216. člena ZFPPIPP nadaljevalo postopek izvršbe (prvi odstavek 216. člena ZFPPIPP), ter, ker se smiselno uporablja 1. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, "utesnilo" (dovoljeno) izvršbo in sklenilo, da se opravi prisilna izterjava terjatve pod pogoji, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. Ker se za novo zavarovano terjatev smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se skladno z dvanajstim odstavkom 221.t člena ZFPPIPP tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.5 navedenega zakona, je sodišče prve stopnje za obe terjatvi pravilno sklenilo, da se opravi izvršba z že dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, saj navedene določbe v ničemer ne prepovedujejo oprave izvršbe s temi sredstvi, temveč predvidevajo opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo.

9. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).