Jedro

Ker je bilo pooblastilo za zastopanje v obnovitvenem postopku predloženo znotraj zakonskega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, je odločitev o zavrženju predloga zaradi nepredložitve pooblastila napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo z dne 3. 7. 2013, ker tožnika ob vložitvi predloga nista predložila posebnega in novega pooblastila za zastopanje.

Tožnika v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ob odločanju je bilo spregledano, da sta tožnika z vlogo 30. 7. 2013 priložila tudi posebno in novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva. Tožnika nista bila pozvana k dopolnitvi predloga, ampak sta pooblastilo predložila sama v roku za vložitev izrednega pravnega sredstva. Izpodbijana odločitev je zanju predstavljala popolno presenečenje. Od izdaje izpodbijanega sklepa 8. 7. 2013 do odpošiljanja s sodišča 25. 8. 2013 je poteklo neobičajno dolgo časa.

Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep zavzema stališče, da je predlog za obnovo postopka nedovoljen, ker ob njegovi vložitvi ni bilo predloženo novo pooblastilo za zastopanje. Pritožbeni očitek o napačnosti stališča je utemeljen.

Iz podatkov spisa izhaja, - da sta tožnika 3. 7. 2013 vložila predlog za obnovo postopka, v katerem sta zatrjevala, da sta z vročitvijo odločbe VS RS II Ips 4/2010 in 5/2010 dne 13. 6. 2013 izvedela za novo dejstvo, na podlagi katerega bi bila lahko zanju izdana ugodnejša odločba, - da je sodišče prve stopnje dne 8. 7. 2013 izdalo sklep, s katerim je predlog zavrglo, ker tožnika nista predložila posebnega in novega pooblastila, - da sta tožnika 30. 7. 2013 dopolnila predlog za obnovo postopka s predložitvijo pooblastila, - da je bil sklep poslan s sodišča 26. 8. 2013, tožnikoma pa je bil vročen 27. 8.2013, - da sta tožnika 27. 8. 2013 vložila nov predlog za obnovo postopka, v katerem sta uveljavljala enak razlog kot v prvem predlogu.

Člen 395 ZPP določa tridesetdnevni prekluzivni rok, v katerem je mogoče zahtevati obnovo postopka. Na vprašanje, ali je pravica do vložitve pravnega sredstva izčrpana z enkratnim procesnim dejanjem, je sodna praksa za revizijo kot izredno pravno sredstvo, zavzela stališče, da so v postopku odločanja o pravnem sredstvu upoštevne navedbe, dopolnitve, spremembe, podane znotraj roka za njegovo vložitev.(1) Teorija meni, da obstajajo dobri razlogi za ohranitev enakega stališča, oblikovanega na podlagi prej veljavnega ZPP v zvezi s pritožbo.(2) Tako kot revizija je tudi obnova postopka izredno pravno sredstvo. Vložitev obeh pravnih sredstev je vezana na prekluzivni rok. Obe pravni sredstvi je dovoljeno vložiti le po odvetniku (tretji odstavek 86. člena ZPP – z izjemo iz četrtega odstavka, če ima stranka ali zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit). V obeh primerih se pravno sredstvo, ki mu ni priloženo pooblastilo za zastopanje po odvetniku, brez nadaljnjega zavrže (91. člen ZPP).

Opisane podobnosti obeh pravnih sredstev utemeljujejo sklep, da je – enako kot dopolnitve revizije – tudi dopolnitve predloga za obnovo postopka, podane v roku za njegovo vložitev, treba obravnavati skupaj s predlogom kot celoto. Med te dopolnitve je šteti tudi naknadno predložitev pooblastila kot dokazila o obstoju procesnega upravičenja za vložitev izrednega pravnega sredstva. Drugačno stališče bi pomenilo neenakopravno obravnavanje strank v pravdnih postopkih.

Glede na to, da rok za vložitev predloga za obnovo postopka ni mogel začeti teči pred vročitvijo sodbe sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi (drugi odstavek 396. člena ZPP), je bilo pooblastilo za vložitev predloga za obnovo postopka predloženo pravočasno. Ker zaradi napačnega stališča, da je za presojo o dovoljenosti predloga za obnovo postopka odločilno stanje ob njegovi vložitvi, ne pa ob izteku zakonskega roka za njegovo vložitev, ni bilo upoštevano, da sta tožnika 30. 7. 2013 predložila pooblastilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP). Ugotovljene kršitve ni mogoče odpraviti z drugačno odločitvijo.

(1) Tako stališče je izrecno zavzeto npr. v odločbah VS RS II Ips 755/93 in II Ips 533/2002, posredno pa izhaja tudi iz odločb VS RS II Ips 1235/2008, II Ips 594/2009, II Ips 4/2010 in 5/20101 ter II Ips 64/2010, kjer je navedeno, da so bile podane (pravočasne) dopolnitve revizije, in odločb II Ips 379/94, II Ips 799/2005, II Ips 190/2007 in VIII Ips 108/2013

(2) Zobec, v: Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 344 – 345. Navaja, da je mogoče zastopati tudi nasprotno stališče (ki je uveljavljeno tudi v avstrijski teoriji in sodni praksi), vendar pa razlogi v prid temu stališču niso tako tehtni, da bi narekovali spremembo uveljavljene sodne prakse.