Jedro

Pri odmeri dohodnine za leto 1996 se v odmerno osnovo všteje tudi dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za navedeno leto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpobijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 20.10.2000. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada Maribor z dne 11.2.2000, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1996 v znesku 29.616.069 SIT ter kot dohodninski vir upoštevan tudi dobiček dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini 60.521.310 SIT.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. V skladu z določbo 5. alinee 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 in 44/96 v nadaljevanju ZDoh) je bila dolžniku za leto 1996 odmerjena dohodnina od osnove, v katero je bil vštet tudi dobiček dosežen z opravljanjem dejavnosti, ugotovljen z odločbo organa prve stopnje z dne 11.5.1999. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZDoh (Uradni list RS, št. 7/95, ki se je pričel uporabljati z dnem 1.1.1995) je bila v 89. členu (po katerem je moral davčni organ pri odmeri dohodnine upoštevati dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti) črtana beseda "dokončno", tako da je bila v letu 1996 podlaga za odmero dohodnine tudi odločba o odmeri davka iz dejavnosti, ki ni bila dokončna.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS ter navaja, da se davčna organa nista ukvarjala z roki v katerih bi morala biti odmerjena dohodnina (127. člen Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP) niti se nista izrekla o njegovih navedbah glede obnove postopka. Ker dohodnina za leto 1996 ni bila odmerjena v zakonskem roku (do 31.10.1997), je bil kršen 128. člen ZDavP. Ker pa je bil pri odmeri dohodnine za omenjeno leto upoštevan dobiček ugotovljen z odločbo z dne 19.10.2000, je mogoče v obravnavani zadevi govoriti le o obnovi postopka odmere dohodnine po uradni dolžnosti. Organ prve stopnje bi moral dejansko stanje in materialno resnico ugotavljati z izvajanjem dokazov, ne pa se omejiti zgolj na pravna vprašanja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen pritožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 4. člena ZDoh se višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če z ZDoh ni določeno drugače. V obravnavani zadevi gre za odmero dohodnine za leto 1996 in se glede na navedeno uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan 1. januarja 1996. Na ta dan je veljala še določba 89. člena ZDoh in se zato nanjo tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno sklicujeta in jo tudi pravilno razlagata.

Pravilno je stališče, da v obravnavani zadevi, ko gre za odmero dohodnine za leto 1996, predpisi, veljavni 1. januarja 1996, ne predpisujejo več dolžnosti upoštevanje dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno ravnala, ko je v osnovo za dohodnino štela dobiček iz dejavnosti ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za leto 1996 z dne 11.5.1999. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da naj bi bilo materialno pravo (določba 89. člena ZDoh) napačno uporabljeno. Glede na podatke upravnih spisov je tudi po presoji pritožbenega sodišča dohodnina za leto 1996 pravilno odmerjena.

Po določbi 127. člena ZDavP mora biti sicer dohodnina res odmerjena do 31. oktobra za preteklo leto. Ker pa pravica do odmere davka po 96. členu omenjenega zakona zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti davek, omenjeni rok nima narave nepodaljšljivega prekluzivnega roka. Izrek odločbe o odmeri dohodnine vsebuje vse v 128. členu ZDavP navedene sestavine, zato očitek o njegovi kršitvi ni utemeljen. V zadevi ne gre za obnovo postopka odmere dohodnine ampak za odmero dohodnine, zato ugovori, ki se nanašajo na zatrjevano obnovo omenjenega postopka niso upoštevni.

Ker niso podani v pritožbi uveljavljeni razlogi, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.