Jedro

Toženec se je na podlagi podpisanega pooblastila zavezal, da bo poravnal na poziv in brez zamude vse stroške tožnika, nagrade in izdatke za izvršena opravila, zato je dolžan plačati stroške za opravljene odvetniške storitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 000/2017 z dne 11. 7. 2017 v 1. odstavku izreka za znesek 1.648,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2007 dalje do plačila razveljavilo in pravdni postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka). Razsodilo je, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 000/2017 z dne 11. 7. 2017 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 938,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2017 dalje do plačila ter v 3. odstavku izreka sklepa glede izvršilnih stroškov v znesku 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), glede izvršilnih stroškov v znesku 58,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrnilo (III. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 231,33 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (toženec), laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila zadeva končana v letu 2011, ko je toženec to izjavil odv. A. A. Šest let je imel mir, nakar je on ponovno začel s svojimi poizvedovanji. Ko je toženec prejel pošiljko, se je z odvetnikom dogovoril, da zadevo preklicuje, vendar se ga odvetnik izogiba. Dokončno zahteva njegovo odstopno izjavo, da ga več ne zastopa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec v pritožbi ne navaja izrecno, kateri del sodbe izpodbija, zato jo je sodišče druge stopnje preizkusilo v delu, v katerem toženec v sporu ni zmagal, torej glede II. in IV. točke izreka. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti v skladu s prvim odstavkom 443. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj tožbeni zahtevek tožeče stranke (tožnika) po delnem umiku tožbenega zahtevka ne presega 2.000,00 EUR. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbene navedbe toženca, ki merijo na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, so zato nedopustne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: da se vtoževani račun (po delnem umiku tožbenega zahtevka) v višini 938,80 EUR nanaša na plačilo za toženca opravljenih odvetniških storitev v zadevah pred Okrajnim sodiščem v Kranju opr. št. P 000/2000, opr. št. I 000/2009 in opr. št. St 000/2015, ki so navedene v poročilu o opravljenih odvetniških storitvah z dne 15. 5. 2017, in zakonske zamudne obresti; da je tožnik na podlagi podpisanega pooblastila toženca, s katerimi se je ta zavezal, da bo poravnal na poziv in brez zamude vse stroške tožnika, nagrade in izdatke za izvršena opravila, za toženca opravil odvetniške storitve v zadevah pred Okrajnim sodiščem v Kranju, ki so natančneje navedene v prvi alineji 13. točke obrazložitve; da je bil tožencu na podlagi opravljenih odvetniških storitev izdan račun št. 000/2017 z dne 15. 5. 2017 v znesku 938,80 EUR; toženec temu računu ni ugovarjal, niti ga ni zavrnil; da je toženec plačal terjatev po računu št. 000/2007 z dne 5. 11. 2007 v višini 1.648,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zato se je izvršilni postopek za izterjavo tega zneska na podlagi umika upnika ustavil s sklepom z dne 23. 5. 2011; dne 9. 6. 2011 je bilo na TRR toženca nakazano njegovo preplačilo po sklepu o izvršbi v višini 453,25 EUR. Glede plačila spornega računa z dne 15. 5. 2017 v znesku 938,80 EUR je sodišče ugotovilo, da toženec plačila tega računa ni dokazal. 6. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje ob uporabi materialnopravnih določb Obligacijskega zakonika (OZ), ki se nanašajo na mandatno razmerje, pravilno zaključilo, da je toženec tožniku za opravljeno delo dolžan plačilo v skladu s 779. členom OZ. Ker je s plačilom v zamudi, je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Za sporni znesek 938,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zato sodišče prve stopnje sklep o izvršbi pravilno vzdržalo v veljavi, posledično pa tudi za del izvršilnih stroškov, ki jih toženec konkretizirano ne izpodbija.

7. Ob povedanem je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka odločbe pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev, da mora toženec tožniku povrniti stroške pravdnega postopka, o katerih je odločeno v IV. točki izreka odločbe sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).