Jedro

V skladu z določbami prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec, ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE, vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se vloga tožnika za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom, zavrže (1. točka izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dne 10. 12. 2020 vložil vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlena delavca za polni delovni čas, ki jima je delo s skrajšanim delovnim časom odredil z dnem 19. 11. 2020. Vloga tožnika ni bila vložena v roku, ki ga določa prvi odstavek 16. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOOPE), zato jo je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla kot prepozno.

3. Tožnik vlaga tožbo, saj se z izpodbijanim sklepom ne strinja in meni, da rok za vložitev vloge ni potekel. Posledica, da tožnik izgubi pravico do subvencije v celoti, zgolj zaradi nekaj dni kasneje vložene vloge, je nesorazmerna in pregrobo posega v pravice tožnika. Tožnik kot glavno dejavnost opravlja dejavnost 56.101 (Restavracije in gostilne), ki jo je epidemija virusa močno prizadela. V poplavi predpisov in dodatnih formalnih opravil se lahko še tako pazljivemu podjetniku pripeti manjši tehnični spodrsljaj, nepozornost in nepazljivost. Ob upoštevanju 38. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV), je bilo potrebno vlogo za dodelitev subvencije vložiti najpozneje do 10. 12. 2020. Ker je tožnik vlogo vložil dne 10. 12. 2020, torej skladno z določili 38. člena ZIUPDV, vloga ni bila vložena prepozno. Razlog, da je tožnik vlogo vložil šele 10. 12. 2020, je v tem, da je ob izpolnjevanju elektronskega obrazca prišlo do napake na spletni strani Zavoda za zaposlovanje in vloga v novembru ni bila oddana. Zaradi tehničnih težav oz. nepazljivosti tožnika v tej zvezi je prišlo do pomote pri vlaganju vloge, ki je rezultirala v vložitvi vloge šele 10. 12. 2020. Iz k tožbi priloženega obvestila izhaja, da je tožnik dne 21. 11. 2020 na e-naslov Zavoda za zaposlovanje poslal obvestilo o odreditvi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom za oba delavca ter priložil odredbi. To pomeni, da je bila vloga dejansko oddana 21. 11. 2020, čeprav jo tožena stranka šteje za oddano šele 10. 12. 2020. Tudi sicer iz 16. člena ZIUOOPE ne izhaja, kakšna materialna posledica nastopi v primeru, če tožnik vloge ne odda v predpisanem roku. Posledica, da vlagatelj v celoti izgubi pravico do subvencije zaradi nekaj dni kasneje vložene vloge, pa je nesorazmeren in pregrob poseg v pravico tožnika. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnik vlogo za subvencioniranje oddal dne 14. 12. 2020. Posledično so nesprejemljive navedbe tožnika o pravočasnosti oddaje vloge glede na 38. člena ZIUPDV. Zakonski rok oddaje vloge v roku 15 dni od dneva odreditve skrajšanega delovnega časa, kot ga določa 16. člena ZIUOOPE, je prekluzivni rok in ga 38. člen ZIUPDV ne spreminja. Navedba tožnika, da je 21. 11. 2020 pripravil vlogo, ki pa je ni oddal, je nedokazana. Tožnik bi lahko natisnil „print screen“ strani, kjer bi bilo navedeno, da je vloga v pripravi. Ker tožnik tega ni storil, dokazno breme pa je na njegovi strani, je takšno zatrjevanje ostalo nedokazano. Sodišču glede na navedeno predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, na kateri je sodišče vpogledalo v predložene listinske dokaze, tj. v e-sporočila direktorice tožnika z dne 21. 11. 2020, 14. 12. 2020 in 15. 12. 2020 in odgovor vložišča CS z dne 15. 12. 2020 ter dokument ZA205328618 (B4 in B1). Poleg tega je sodišče na naroku vpogledalo tudi v vse s tožbo predlagane listinske dokaze, tj. odredbo o začasnem delu s skrajšanim delovnim časom in hkratno delno napotitvijo na začasno čakanje na delo z dne 19. 11. 2020 (A3 in A4). Dokaznemu predlogu za zaslišanje stranke, zakonite zastopnice tožnika, A.A., je bilo prav tako ugodeno. Dokazni predlog za vpogled v e-sistem za vlaganje vlog pri Zavodu RS za zaposlovanje pa je sodišče zavrnilo kot nepotreben in neprimeren, saj je tožnik sam v tožbi pojasnil, da vloga ni bila oddana iz razlogov na njegovi strani, da je razlog za neoddano vlogo tehnične težave oz. nepazljivost, in je zato v tej zvezi prišlo do pomote pri vlaganju vloge, tožena stranka pa je na naroku tudi pojasnila, da takšen vpogled tehnično sploh ni izvedljiv, na kar tožnik pripomb ni imel. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru med strankama postopka ni sporno, da je tožnik 19. 11. 2020 dvema pri njemu zaposlenima delavcema odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ni sporno, da je tožnik 21. 11. 2020 na e-naslov tožeče stranke poslal obvestilo o odreditvi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom za oba delavca, ki mu je priložil odredbo o začasnem delu s skrajšanim delovnim časom in hkratno delno napotitvijo na začasno čakanje na delo. Sporno pa je, kdaj je bila oddana vloga za delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in ali je bila ta vloga vložena pravočasno.

8. V skladu z določbami prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Delodajalec vlogi priloži: (1) dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE, (2) podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena ZIUOOPE, in (3) soglasje za objavo podatkov iz 20. člena ZIUOOPE (drugi odstavek 16. člena ZIUOOPE). Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec, ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE, vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Upoštevaje 38. člen ZIUPDV se je torej rok za vložitev vloge tudi v obravnavanem primeru iztekel 10. 12. 2020. 9. Tožnik trdi, da je bila vloga vložena 10. 12. 2020, tožena stranka pa trdi, da je bila vloga vložena 14. 12. 2020, zato je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem zakonite zastopnice tožnika, A.A., vpogledalo pa je tudi v listini B1 (dokument ZA205328618 Ponudba AZ) in B4 (e-sporočila direktorice tožnika z dne 21. 11. 2020, 14. 12. 2020 in 15. 12. 2020 ter odgovor vložišča CS z dne 15. 12. 2020). Kot je tožnik pojasnil že v tožbi, navedeno pa potrdi tudi zaslišana zakonita zastopnica tožnika, je dne 21. 11. 2020 na e-naslov tožeče stranke poslal obvestilo o odreditvi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom za dva delavca ter priložil odredbi. Zakonita zastopnica je v zvezi z navedenim izpovedala, da je imela oddana vloga status „v pripravi“, zato je smatrala, da je vloga oddana in zadeva v pripravi pri toženi stranki, a se je izkazalo, da je ob izpolnjevanju elektronskega obrazca prišlo do napake in v celoti izpolnjena vloga dejansko ni bila oddana. Da vloga ni bila oddana, je zakonita zastopnica tožnika ugotovila na zadnji dan, zaslišana na naroku je dejala, da misli, da je bilo to dne 10. 12. 2020, ko je bila vloga tudi oddana. Sodišče je zakoniti zastopnici tožnika na naroku predočilo dokument B4, tj. njeno elektronsko sporočilo z dne 21. 11. 2020, ki mu sledi njeno obvestilo oz. mail z dne 14. 12. 2020, s katerim je toženi stranki sporočila, da je tega dne (op. sodišča: torej 14. 12. 2020) ugotovila, da vloga ni bila oddana. Glede na neskladja v zvezi z datumom oddaje vloge, je sodišče zakonito zastopnico tožnika na naroku pozvalo k razjasnitvi, a je zaslišana nato dejala le, da se ne spominja natančno, katerega dne je bila vloga oddana, upoštevaje gnečo, šoloobveznega otroka, ki ga je poučevala vsako dopoldne, in 10 zaposlenih, pa je bilo nemogoče slediti vsem spremembam, zato se lahko zgodi napaka. S takšno izpovedbo zakonita zastopnica tožnika sodišča ni uspela prepričati, da je bila vloga vložena dne 10. 12. 2020. Izpovedba zakonite zastopnice tožnika je bila pavšalna in nekonkretizirana, iz nje ne izhaja, da bi bila vloga vložena dne 10. 12. 2020, tožnik pa tudi z ničemer drugim ni izkazal, da bi bila vloga vložena tega dne. Nasprotno pa velja za navedbo tožene stranke, da je bila vloga oddana dne 14. 12. 2020. V zvezi z vprašanjem datuma oddaje vloge je tožena stranka predlagala vpogled v listino B1. Kot je pooblaščenec tožene stranke natančneje pojasnil na naroku, se vse vloge za dodeljevanje subvencij po interventnih zakonih vlagajo izključno po elektronski pošti na portal za delodajalce. Portal je odprt 24 ur, tako da vsaka vloga, ki jo vloži delodajalec, dobi ustrezno označbo o prispetju. Iz dokumenta B1 je razvidno, da je ponudba tožeče stranke ZA205328618 prispela dne 14. 12. 2020. Te dokazne ocene trditve tožnika na naroku, da iz dokumenta B1 ni razvidno, kdo ga je pripravil in izdal ter kdaj, ne omajejo, saj so po presoji sodišča le pavšalne in špekulativne (tožnik namreč ne podaja konkretnih navedb o morebitni prirejenosti ali ponarejenosti tega dokumenta, temveč le niza špekulativna vprašanja).

10. Po izvedenem dokaznem postopku in dokazni oceni sodišča tožnik svojih navedb, da je bila vloga oddana že dne 10. 12. 2020, ni uspel dokazati, zato njegova tožba ostaja neutemeljena. Sodišče nepravilnosti, na katere pazi uradoma (ničnosti), ni ugotovilo, izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa so neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka ter druge alinee drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

12. V zadevi je sodišče odločilo po sodnici posameznici v skladu z 2. točko drugega odstavka 13. člena ZUS-1.