Jedro

Sodišče ugotavlja, da so od zatrjevanih nepravilnosti izkazane nepravilnosti pri glasovanju po pošti (kar je ugotovila tudi OVK, ki je odločala o pritožnikovem ugovoru) ter pri predčasnem glasovanju, in sicer glede pravilnosti prevzema in vrnitve volilnega gradiva, sestave zapisnika in doslednega označevanja vseh volivcev, ki so pristopili h glasovanju, vendar je sodišče presodilo, da te napake niso bile take, da bi lahko vplivale na volilni izid v drugem krogu volitev župana, oziroma da bi z vidika povprečno razumnega volivca vplivale na poštenost volitev ter enake možnosti obeh kandidatov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Povzetek vsebine odločbe Občinske volilne komisije Občine A., št. 041-0007/2022-29 z dne 7. 12. 2022 (v nadaljevanju odločba OVK):**

1. Dne 4. 12. 2022 je v Občini A. potekal drugi krog rednih volitev župana, v katerem so volivci izbirali med kandidatoma A. A. (v nadaljevanju pritožnik) in B. B. (v nadaljevanju tudi stranka z interesom). Dne 5. 12. 2022 je pritožnik ob 23.09 uri po elektronski pošti na uradni naslov Občine A. podal ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, naslednjega dne pa je Občinska volilna komisija (v nadaljevanju tožena stranka ali OVK) od Državne volilne komisije (v nadaljevanj DVK) prejela še vlogo volivke C. C., ki jo je štela za ugovor po 98. členu Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV). OVK je oba ugovora obravnavala na seji dne 7. 12. 2022 in ju z odločbo št. 041-0007/2022-29 zavrnila (v 1. točki ugovor pritožnika in v 2. točki ugovor B. B.).

2. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločitve navaja, da je pritožnik v ugovoru predlagal ponovno štetje glasov zaradi majhne razlike v številu glasov, ki sta jih prejela oba županska kandidata in ugovarjal, da je prišlo pri štetju do morebitnih nepravilnosti. Zatrjeval je, da je prišlo do nepravilnosti pri glasovanju po pošti in pri postopku pridobivanja glasov v socialnovarstvenih zavodih. OVK je zato predlagal razveljavitev glasovanja ter odreditev ponovnih volitev v obsegu, v katerem bi bilo glasovanje razveljavljeno.

3. OVK, ki citira določbi 98. in 99. člena ZLV, uvodoma ugotavlja, da je v drugem krogu volitev župana kandidatka B. B. prejela 893 glasov volivcev, pritožnik pa 871 glasov, torej 22 glasov manj. OVK pojasnjuje pomen volilne pravice ter ugotavlja, da je bistvo volilnega spora po volilnem dnevu, da se s tem zagotavlja ustavnost in zakonitost vsakih posameznih volitev tako, da volilni izidi odražajo voljo volivcev. Ker ima narava volilnega spora objektiven in splošen pomen, ima to za posledico, da se upoštevajo le tiste kršitve, ki bi lahko bistveno vplivale na volilni izid, ne pa tudi tiste, za katere obstaja le verjetnost vpliva na izid volitev. Nepravilnosti, ki niso mogle vplivati na izid, ni mogoče upoštevati, saj bi to nedopustno vplivalo na učinkovito uresničevanje pravice drugih volivcev do volitev in na njihovo učinkovito izvedbo.

4. Glede pritožnikovega ugovora o zatrjevanih nepravilnosti pri glasovanju po pošti, OVK pojasnjuje, da se v skladu z določbo 75. člena ZLV glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Določbe tega zakona se uporabljajo tudi glede glasovanja po pošti. Po drugem odstavku 81. člena ZVDZ lahko po pošti med drugim glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najkasneje deset dni pred dnem glasovanja. OVK pojasnjuje, da je pravočasno prejela 14 zahtevkov za glasovanje po pošti na predpisanih obrazcih. Za en zahtevek je ugotovila, da vložnik nima volilne pravice v Občini A., medtem ko je ostalim 13 zahtevkom za glasovanje po pošti ugodila. OVK je izpolnila in potrdila 13 volilnih kart in jih skupaj z gradivom, ki je obsegalo: obvestilo volivcu z natančnimi navodili, kako se glasuje po pošti; eno glasovnico za volitve župana, pri nekaterih tudi eno glasovnico za naknadne volitve v svet krajevne skupnosti; javno objavo kandidatur za župana (drugi krog) in za člane svetov krajevnih skupnosti (naknadne volitve) v občini A., kar so sicer prejela vsa gospodinjstva pred drugim krogom volitev; eno malo kuverto z napisom "glasovnica"; in eno večjo kuverto z naslovom OVK in oznako "lokalne volitve 2022". To gradivo je OVK vložila v veliko kuverto (format A4+), na katero se je napisalo ime in priimek volivca, ki je zahteval glasovanje po pošti. Kuverte so bile 28. 11. 2022 zaprte dostavljene v Dom upokojencev ... (v nadaljevanju DU ...).

5. V skladu z določbo 88. člena ZLV je OVK pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti upoštevala glasovnice, ki so prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja. Ugotovljeno je bilo, da se je vrnilo 13 kuvert z glasovnicami in volilnimi kartami. Ena glasovnica je bila neveljavna, saj volilna karta ni bila podpisana, od preostalih dvanajstih pa je enajst glasov prejela B. B., pritožnik pa je prejel en glas.

6. Pri ponovnem pregledu volilnega gradiva ob odločanju o vloženih ugovorih, je OVK ugotovila, da je bilo od ovojnic z glasovnicami volivcev, ki so glasovali po pošti, 5 ovojnic opremljenih s poštnim žigom, preostalih 8 ovojnic pa je imelo prejemni žig Občine A., na njih pa ni bilo poštnega žiga. OVK je ugotovila, da te ovojnice očitno niso bile poslane po pošti. Opustitev pošiljanja glasovnic po pošti je po presoji OVK kršitev volilnih pravil. 7. Na podlagi opisanega zaključka je OVK presojala, ali bi ugotovljene kršitve lahko bistveno vplivale na izid volitev in ali je zato treba glasovanje po pošti razveljaviti. Na podlagi primerjave glasov, ki sta jih kandidata za župana prejela v drugem krogu volitev, je OVK zaključila, da sporne glasovnice ne morejo spremeniti izida glasovanja na volitvah in zato te kršitve ne šteje za tako kršitev, ki bi narekovala razveljavitev volitev po pošti. V primeru razveljavitev volitev po tem načinu glasovanja bi namreč kandidatka B. B. imela še vedno 12 glasov več kot pritožnik.

8. Glede pritožnikove zahteve za ponovno štetje glasovnic zaradi majhne razlike v številu glasov, ki sta jih prejela županska kandidata, je OVK pojasnila, da ZLV možnosti ponovnega štetja glasovnic na vseh voliščih iz tega razloga ne dopušča. Taki zahtevi bi bilo dopustno ugoditi le, če bi bilo izkazano, da je na vseh voliščih prišlo do napak pri delu (štetju) volilnih odborov. Kolikor bi bil namen zakonodajalca, da dopusti možnost ponovnega štetja vseh glasov v primeru majhne razlike v številu prejetih glasov za posamezne kandidate, bi to predvidel v zakonu, oziroma bi predvidel pogoje za ponovno štetje. Da zakonodajalec takega namena ni imel, kaže tudi to, da je celo predvidel možnost, da se v primeru popolnega izenačenja v številu glasov župan izbere z žrebom.

**Povzetek pritožbenih ugovorov - pritožba z dne 27. 12. 2022:**

9. Pritožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega predpisa, napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. Navaja, da je na lokalnih volitvah kandidiral za župana v Občini A. V prvem krogu volitev je prejel največ glasov izmed vseh županskih kandidatov, in sicer 719 glasov (37,96 %), na drugo mesto se je uvrstila kandidatka B. B., ki je prejela 645 glasov (34,05 %), na tretje mesto pa kandidat Č. Č., ki je prejel 530 glasov (27,98 %). V drugi krog volitev sta se tako uvrstila pritožnik in B. B. Iz spletne strani DVK izhaja, da je v drugem krogu pritožnik prejel 871 glasov (49,38 %), kandidatka B. B. pa 893 glasov (50,62 %), torej 22 glasov več. Četudi je OVK ugotovila nepravilnosti, rezultata do dne vložitve tožbe ni popravila.

10. Po tem, ko pritožnik povzame vsebino odločbe OVK, navaja, da iz njene obrazložitve ne izhaja, kako je glasovalo 5 občanov, ki so na Občino A. pravilno poslali svoje glasovnice, tako da končni izid še vedno ni znan. V tem delu odločba ni obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. OVK je kratko pojasnila, da nepravilnosti niso bile take, da bi lahko vplivale na izid volitev, vendar pa zaključek, da naj bi imela kljub tem nepravilnostim pritožnikova protikandidatka še vedno 12 glasov več od pritožnika, ni pravilen in tudi ni obrazložen. Če bi OVK razveljavila glasovanje po pošti, bi bila razlika med kandidatoma 9 glasov (22 - 13 = 9).

11. OVK se ni opredelila do vseh pritožnikovih ugovorov, s čimer je bila kršena njegova pravica do učinkovitega varstva pravic v volilnem sporu pred OVK in kršena tudi ustavno varovana pravica do enakega varstva pravic (22. in 23. člen Ustave RS). OVK se namreč ni opredelila do pritožnikovega ugovora, da oskrbovancem DU ... ni bila omogočena tajnost glasovanja, saj so glasovnico morali izpolniti vpričo tretje neznane osebe. Kršitev tajnosti glasovanja je kaznivo dejanje po 156. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). OVK se tudi ni opredelila do ugovorne navedbe, da oskrbovanci niso prejemali redne pošte v okviru volilne kampanje, kot so jo prejemali ostali občani, in tudi ne do očitka, da je podpise za glasovanje po pošti v dneh po prvem krogu županskih volitev v prostorih DU ... od oskrbovancev sprejemala tajnica županje in s tem njena predstavnica, ga. D. D., obenem tudi članica OVK, s tem pa vplivala na njihovo voljo. Ker so kršitve v času volilne kampanje po stališču Ustavnega sodišča kršitve volilnih pravil, ki lahko vplivajo na izid volitev, pritožnik meni, da bi bil v primeru izvedbe ponovnih volitev končni rezultat drugačen. Do tega bi po vsej verjetnosti prišlo, če bilo bi oskrbovancem omogočeno tajno glasovanje, če nanje ne bi nihče vplival in če bi bili seznanjeni z gradivom volilne kampanje. V tem primeru bi bilo treba od 893 glasov, ki jih je uradno prejela B. B., odšteti 13 glasov, tako da bi imela 880 glasov, te glasove pa prišteti pritožniku in bi imel tako 884. Pritožnik bi torej prejel 4 glasove več od svoje protikandidatke.

12. Glede zahteve po ponovnem štetju glasovnic pritožnik navaja, da je pri majhni razliki med prejetimi glasovi zelo velika verjetnost, da bi bila ob ponovnem štetju glasov ugotovljena napaka, kar bi odločilno vplivalo na končno skupno število glasov, ki jih je prejel posamezni kandidat. Zato bi bilo ključno, da se ob majhni razliki glasov omogoči njihovo ponovno štetje.

13. Pritožnik v nadaljevanju pritožbe navaja še druge nepravilnosti, ki so po njegovem mnenju vplivale na volilni izid, tako da bi bil ta drugačen, če se ne bi zgodile. V ugovoru, ki ga je vložil pri OVK dan po drugem krogu županskih volitev, je opozoril na nepravilnosti, ki so se zgodile pri glasovanju "po pošti", saj je bil tedaj seznanjen le s temi nepravilnostmi. V naslednjih dneh so ga občani obveščali o nepravilnostih, ki so jih zaznali pri izvedbi volitev in so vplivale na izid glasovanja. Z navedbo teh nepravilnosti pritožnik ni prekludiran. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-676/19-25 z dne 4. 6. 2020 namreč izhaja, da je Upravno sodišče hkrati pritožbeni organ in edino sodišče, ki odloča o dejanskih vprašanjih v zvezi s konkretnimi volitvami, zato je dolžno obravnavati vse nepravilnosti, na katere opozarja pritožnik.

14. Glede glasovnic, ki so jih oddali oskrbovanci DU ..., pritožnik poleg že prej navedenega dodaja, da gre za osebe, ki so povečini nepokretne, njihova opravilna sposobnost je vprašljiva, volilna pravica pa brez prisotnosti skrbnika neizvršljiva. Če želi oseba iz te ranljive skupine glasovati, se ji to omogoči z glasovanjem po pošti, kar pa v konkretnem primeru ni bilo zagotovljeno. V DU ... so glasovnice prispele po pošti, oskrbovancem pa jih je predala neznana oseba, ki jim ni omogočila tajnosti pri glasovanju, pač pa je stala ob osebi, ki je glasovala. To lahko potrdijo oskrbovanci, za katere pritožnik predlaga, da se jih zasliši in E. E., ki je skrbnica ene od oskrbovank. Dvom vzbuja tudi to, da so podpisi na obrazcih za zahtevo za glasovanje napisani s tresočo roko, kandidat na glasovnici pa obkrožen s polno ravno črto, kar ustvarja dvom, ali so volilni upravičenci glasovali sami. Izpolnjene glasovnice je nato nekdo prinesel na sedež Občine A. Pritožnik zato podrejeno sodišču predlaga, naj razveljavi volitve najmanj v delu glasovanja po pošti in v tem delu odredi razpis novih volitev.

15. Nepravilnosti so se zgodile tudi pri glasovanju na volišču št. ... - B. Pri drugih volitvah v letu 2022 so volivci glasovali na volišču v Gostilni pri ..., A., s. p., ... Dne 7. 11. 2022, le 5 dni pred izvedbo drugega kroga volitev za predsednika RS, so volivci prejeli obvestilo, da lahko svoj glas oddajo na domu predsednika krajevne skupnosti F. F., ... Pred prvim krogom lokalnih volitev so volivci prejeli obvestilo, da bo volišče v vaškem domu v B., ki sicer ne obstaja, enako vabilo je veljalo tudi za drugi krog volitev za župana, o čemer je ena od občank tudi obvestila DVK. Pred drugim krogom volitev za župana je Občina A. izdala Javno objavo kandidatur za župana (drugi krog) in za člane svetov krajevnih skupnosti (naknadne volitve) v Občini A. V objavi je navedla, da bo volišče v pisarniškem kontejnerju v neposredni bližini mesta, kjer bi moral stati vaški dom. Občani novega vabila niso prejeli, Občina A. pa je pisarniški zabojnik postavila na ljudem neznano mesto. To, da je bila zaradi tega med volilnimi upravičenci zmeda, izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga je DVK poslala občanka G. G., občanom pa je bila na tak način kršena aktivna volilna pravica. Pritožnik sodišču predlaga, naj zato najmanj razveljavi drugi krog županskih volitev v Občini A. na volišču št. ... - B. in odredi razpis ponovnih volitev.

16. Pritožnik nadalje trdi, da je k nepravilnemu volilnemu izidu prispevalo tudi ravnanje kandidatke B. B. v predvolilni kampanji. Pred drugim krogom volitev je namreč tretjemu kandidatu za župana Č. Č., ki je bil poražen v prvem krogu, zagotovila, da bo, če ji javno izrazi podporo, v novem mandatu postal profesionalni podžupan Občine A. O tem se je Č. Č. razpisal na svojem Facebook (v nadaljevanju FB) profilu. Zapis je toliko bolj sporen ob upoštevanju dejstva, da je B. B. doslej dva mandata vodila občino sama, brez podžupanov, in bila zaposlena le za polovičen delovni čas, šele od 1. 6. 2022 pa za polni delovni čas. S svojo obljubo Č. Č. je torej enemu od kandidatov ponudila zaposlitev, s čimer bo upravičen do plače, ki se izplačuje iz občinskih sredstev. Taka ponudba zaposlitve je korupcijsko dejanje, kot ga opredeljuje 1. točka prvega odstavka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), kršena je bila tudi integriteta. Da je bil namen ponudbe zaposlitve Č. Č. le v tem, da bi B. B. javno podprl in ji s tem omogočil zmago v drugem krogu volitev, je B. B. potrdila pred kamero RTV SLO, in sicer v oddaji Primorska kronika na TV Koper. Ponudba, ki jo je Č. Č. sprejel, je kaznivo dejanje sprejemanja podkupnine pri volitvah po 157. členu KZ-1 in tudi kaznivo dejanje kršitev proste odločitve volivcev po 151. členu tega zakonika. K podpori B. B. je v več FB objavah pozval tudi H. H. in pozdravil dejstvo, da bo Č. Č. postal poklicni podžupan. H. H. je sicer član OVK, kar brez dvoma vzbuja sum v pristranskost delovanja tega organa. Vse navedeno je po prepričanju pritožnika vplivalo na volilni rezultat. 17. Pritožnik nadalje navaja, da je B. B. pred drugim krogom volitev na domove volivcev poslala brošuro, iz katere ne izhaja, kdo je naročnik teh brošur in s tem tudi ni mogoče preveriti, kdo je bil plačnik tiska, četudi 7. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK) določa, da se v času volilne kampanje ta podatek navede na plakatih in brošurah. Zloraba javnih sredstev v volilni kampanji omogoča hiter dostop do volivcev in daje enemu kandidatu prednost pred drugim, taka kršitev pa bistveno vpliva na izid glasovanja.

18. Pritožnik opozarja, da so se na volitvah v drugem krogu županskih volitev pojavili dve vrsti glasovnic, in sicer take, ki so imele dva žiga in take, ki so imele na dnu glasovnice le en žig. Prvi žig, ki je umeščen na spodnji del glasovnice na sredino, je logotip Občine A. in je bil natisnjen (fotokopiran), drugi žig, praviloma natisnjen desno od sredinskega logotipa, pa je bil "živi" žig, ki je bil prisoten le na nekaterih glasovnicah. To pomeni, da vse glasovnice, ki so bile razdeljene volivcem in volivkam, predhodno niso imele odtisnjenega žiga in so same po sebi neveljavne, saj njihove pristnosti ni mogoče preveriti. Pritožnik je o tem med potekom volitev ustno obvestil OVK, vendar pa je bil njegov ugovor zavrnjen z obrazložitvijo, da veljavnost glasovnic ni sporna, ne glede na to, ali imajo odtisnjen en ali dva žiga. S takim stališčem OVK se pritožnik ne strinja, saj je mogoče glasovnice brez "živega žiga" enostavno ponarediti.

19. Pritožnik nadalje navaja, da so o njegovem ugovoru, ki ga je naslovil na OVK, kot člani tega organa odločale osebe, ki bi morale biti izločene iz odločanja o vseh dejanjih pri izvedbi volitev. Obstajajo namreč številne okoliščine, ki vzbujajo dvom njihovi nepristranskosti in s tem dvom o legitimnosti in zakonitosti izvedenih volitev. Člana OVK sta med drugim D. D. (članica) in H. H. (član). Pritožnik se sklicuje na 1.1. točko Navodila DVK št. 041-116/2022-4 z dne 22. 9. 2022 v zvezi z izvedbo lokalnih volitev, iz katerih izhaja, da član volilnega odbora ne sme biti oseba, ki je kandidat, predstavnik kandidata ali njegov zaupnik. D. D. je zaposlena na Občini A. in je osebna tajnica B. B., kot predstavnica kandidatke pa je obiskala oskrbovance DU ... in pridobivala njihove podpise za glasovanje po pošti. Sodelovala je tudi pri sprejemu izpodbijane odločbe ter v korist svoje nadrejene vplivala na odločitve, ki jih je sprejela OVK. H. H. je podpornik B. B., kar je večkrat objavil na svojem FB profilu. Očitno je, da je politično opredeljen, da to svojo opredelitev javno izraža in s tem izkazuje svojo pristranskost pri odločanju v OVK. Ker sta pri glasovanju OVK sodelovali osebi, ki bi morali biti izločeni, so vse odločitve OVK, povezane z drugim krogom županskih volitev, obremenjene z bistveno kršitvijo pravil postopka (6. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in je zato izpodbijano odločbo treba razveljaviti že iz tega razloga.

20. Pritožnik nadalje še izpostavlja, da volilni odbor na volišču v OŠ A., volišče št. ... - C., v drugem krogu županskih volitev ni pregledoval vseh osebnih izkaznic volivcev in jih zato ni pravilno identificiral pred oddajo glasu. To je zaznala I. I. Isto nepravilnost je na volišču št. ... v B. opazil volivec J. J. S tem, ko volilni odbori niso preverjali identitete volivcev, se poraja dvom o tem, ali so osebe, podpisane v volilnem imeniku, dejansko glasovale na voliščih ali ne, niti volilni odbori niso v volilnih imenikih označili, da jim je volivec osebno znan. Pritožnik zato podrejeno predlaga, da se najmanj v tem delu pritožbi ugodi, razveljavi drugi krog županskih volitev v Občini A. na volišču št. ... - C. in na volišču št. ... - B. ter odredi razpis ponovnih volitev za župana v drugem krogu.

21. Pritožnik pritožbo sklene z zaključkom, da ob upoštevanju tesnega volilnega izida v drugem krogu županskih volitev in dejstva, da so se pri izvedbi volitev zgodile naštete nepravilnosti, ni dvoma, da so te imele vpliv na volilni izid ter ob tem povzame vsebino 28. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-676/19-25 z dne 4. 6. 2020. OVK je z izpodbijano odločbo že ugotovila, da so bila kršena volilna pravila, kar avtomatično vzbuja dvom v verodostojnost volilnega izida in zakonito izvedbo celotnih volitev. Dodatno je bilo zaupanje občanov v pošteno izvedbo volitev porušeno z vsemi prej navedenimi nepravilnostmi, kar vse postavlja pod vprašaj legitimnost volitev. Vse te nepravilnosti so tako hude, da je po prepričanju pritožnika mogoče z gotovostjo trditi, da bi bil izid volitev drugačen, če teh kršitev ne bi bilo. Zaradi nepravilnosti, ki so vplivale na izid volitev, je bila pritožniku kršena njegova pasivna volilna pravica (43. člen Ustave).

22. Pritožnik sodišču predlaga, naj njegovi pritožbi ugodi, v celoti razveljavi drugi krog županskih volitev v Občini A. in odredi razpis ponovnih volitev. Podrejeno sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in delno razveljavi drugi krog županskih volitev v Občini A., in sicer glede: - izvedbe glasovanja "po pošti"; - izvedbe glasovanja na volišču št. ... - C. na volišču v OŠ A.; - izvedbe glasovanja na volišču št. ... - B. na volišču B.; ter v tem delu odredi razpis ponovnih volitev drugega kroga županskih volitev. V vsakem primeru sodišču še predlaga, naj toženi stranki naloži, da mu povrne stroške postopka.

23. Pritožnik je po pozivu sodišča z dne 6. 1. 2023 popravil pritožbo tako, da je določil toženo stranko, ki v tožbi ni bila navedena. Navedel je še, da je bil v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 58 z dne 30. 12. 2022 objavljen Sklep o imenovanju podžupana Občine A. št. 032-0015/2022-1 z dne 23. 12. 2022, iz katerega izhaja, da je bil Č. Č. imenovan za poklicnega podžupana, svojo funkcijo pa je nastopil dne 1. 1. 2023, ko je rok za vložitev pritožbe že potekel. 3. 1. 2023 je Č. Č. na svojem FB profilu sledilce seznanil, da je začel z delom kot podžupan, s čim je bilo udejanjeno zagotovilo, ki mu ga je dala B. B. **Povzetek odgovora na tožbo tožene stranke z dne 17. 1. 2023:**

24. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj pritožnikovo tožbo zavrne. Navaja, da je OVK na seji dne 7. 12. 2022 obravnavala vlogo pritožnika, ki jo je ta po elektronski pošti vložil dne 5. 12. 2022 ob 23.09 uri in ima naravo ugovora zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora. Ugovor, ki je bil knjižen pod štev. 041-0007/2022-25, ni enak ugovoru, ki ga je pritožnik priložil pritožbi. V tej prilogi je bilo po podpisu pritožnika napisano še dodatno besedilo, kjer je navedeno, da naj bi pritožnik pisni sklep dobil v naslednjih štirih dneh; da je njegov namen razveljavitev volitev, saj da se zaradi nepravilnosti ustvarja dvom v celotne volitve; in da je bilo neveljavnih 20 glasovnic. V tej prilogi je kot dodatek še navedena težava z glasovnicami, ki so v prvem krogu predčasnih volitev imele dva žiga, v drugem krogu pa "živega" žiga ni bilo ter da je o tem OVK obveščal med volitvami. Sledi še zaključna zahvala in ponovni podpis. Taka sodišču predložena listina je prenarejena oziroma je predrugačena, kar po mnenju OVK izpolnjuje znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Pritožnik je v pritožbi OVK na podlagi tako predrugačene listine celo očital, da se do teh dodatnih navedb ni opredelila.

25. OVK uvodoma navaja, da je pritožnik z navedbami v pritožbi, kolikor te presegajo okvir ugovornih navedb, ki jih je podal v ugovoru zoper delo volilnega odbora, prekludiran, saj so prepozne. Pritožnik je namreč v ugovoru z dne 5. 12. 2022 uveljavljal zgolj nepravilnosti glasovanja po pošti, kar je OVK na seji 7. 12. 2022 tudi presojala. Sklicevanje, da gre za kratek zakonski rok za vložitev ugovora, po presoji OVK ne zadošča za opravičljivost zamude pri navajanju novih dejstev in dokazov. Pritožnik je imel na voliščih imenovane zaupnike (K. K., L. L. in M. M.), ki bi ga obvestili o nepravilnostih, če bi se te res zgodile in bi jih pritožnik lahko pravočasno navedel v ugovoru.

26. Tožena stranka v nadaljevanju povzema vsebino odločbe OVK in ugotavlja, da je razlika v številu glasov, ki sta jih prejela kandidata v drugem krogu volitev župana, znašala 22 glasov v korist kandidatke B. B. Izračuni pritožnika, kot jih podaja v pritožbi, so napačni. Po pošti je veljavno glasovnico oddalo 12 volivcev, od tega 11 za B. B. in eden za pritožnika. Če bi se glasovanje po pošti v celoti razveljavilo, bi se kandidatki B. B. odštelo 11 glasov, pritožniku pa 1 glas, kar pomeni, da bi imela kandidatka 882 glasov, pritožnik pa 870 glasov. Razveljavitev volitev po pošti torej ne bi imela nobenega vpliva na volilni izid, zato je OVK pritožnikov ugovor zavrnila. Ob reševanju ugovora je bilo glede glasovanja po pošti ugotovljeno, da je bilo 5 ovojnic z glasovnicami in volilnimi kartami opremljenih s poštnim žigom, na preostalih 8-ih ovojnicah pa ni bilo poštnega žiga. Za te je OVK ugotovila, da niso bile dostavljene v skladu z volilnimi pravili, vendar obenem zaključila, da ne gre za tako nepravilnost, ki je ali bi lahko bistveno vplivala na končni izid glasovanja. Neutemeljene so tudi navedbe pritožnika, da bi bilo treba spremeniti število glasov na spletni strani DVK ali v poročilu o izidu volitev župana, saj je bil njegov ugovor zavrnjen, posledično pa je volilni izid ostal nespremenjen, saj ugotovljene kršitve glasovanja po pošti niso imele vpliva na volilni izid. 27. Tožena stranka poudarja, da pri svojem delu ni ugotovila nobenih drugih nepravilnosti. Tiste, ki jih zatrjuje pritožnik, tudi sicer v pretežni meri niso povezane z delom OVK, ki ugotavlja morebitne nepravilnosti pri delu volilnih odborov. Četudi so zatrjevane novote prepozne, pa se tožena stranka v nadaljevanju do nekaterih pritožnikovih ugovorov vendarle opredeljuje.

28. OVK je pri preverjanju glasovanja po pošti ugotovila določene nepravilnosti, vendar pa nasprotuje navedbam pritožnika, da naj bi bile domnevne nepravilnosti tako hude, da bi vzbujale dvom v pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida ali zaupanje občanov v pošteno izvedbo volitev. Gre za pavšalne navedbe, ki niso z ničemer izkazane in presegajo presojo, ki jo je opravila OVK na podlagi vloženega ugovora zoper delo volilnega odbora za ugotavljanje izida volitev po pošti v smislu 98. in 99. čl. ZLV. Na prvi (konstitutivni) seji Občinskega sveta Občine A. z dne 15. 12. 2022, je bil ta seznanjen s poročilom o izidu volitev župana in o vloženih ugovorih ter o odločitvi OVK. Svetniki so soglasno potrdili predlog, da se ugotovi, da je bila kandidatka B. B. izvoljena za županjo Občine A. 29. Glede ponovnega štetja vseh glasov je OVK sprejela stališče, da ta zahteva ni utemeljena. Pritožnikove navedbe so zgolj ugibanje, da naj bi bila pri majhni razliki med glasovi, ki sta jih prejela kandidata za župana zelo velika verjetnost, da bi bila ob ponovnem štetju glasov ugotovljena napaka.

30. Glede očitka, ki se nanaša na spremembo volišča v naselju B., OVK odgovarja, da se volišče v B. od sprejetja sklepa o določitvi volišč dne 28. 6. 2022 ni spreminjalo. V sklepu OVK je bilo navedeno, da bo volišče v vaškem domu B., saj je bila občina ob sprejemanju sklepa tik pred prejemom gradbenega dovoljenja za njegovo gradnjo. Ker pa objekt do datuma volitev še ni bil zgrajen, je bilo poskrbljeno, da so se volitve izvedle na isti lokaciji v posebnem bivalnem kontejnerju. Ker se lokacija volišča ni spremenila, se tudi sklep OVK o določitvi volišča ni spreminjal. Volišče je bilo ustrezno označeno, dostopno za invalide, po vasi so bile postavljene usmerjevalne table. OVK je o tem volivce obvestila z obvestilom oz. razglasom in objavo na spletni strani občine, ki so ga prejela vsa gospodinjstva v Občini A. Volilna udeležba je bila na tem volišču v povprečju višja kot volilna udeležba v občini, saj se je v prvem krogu volitev glasovanja v B. udeležilo 57,26% volilnih upravičencev, v občini kot celoti pa 54,27% volilnih upravičencev; v drugem krogu je bila volilna udeležba v B. 53,91 % in v občini 50,33%. Glede pritožnikovih navedb, da se je volišče za predsedniške volitve ter referendumski dan v naselju spreminjalo, pa se OVK ne more izjasnjevati, saj ni pristojna za izvedbo teh volitev.

31. Glasovnice za volitve župana so bile samo ene, sestavljene skladno z zakonodajo. Ker se za predčasno glasovanje vnaprej ne ve, kakšna bo udeležba, se posebnih glasovnic za predčasno glasovanje ne tiska. Volilni odbor, ki je opravljal delo na volišču za predčasno glasovanje, je, preden je glasovnico predal volivcu, to še enkrat žigosal. Šlo je za varnostni ukrep, da se glasovnica iz predčasnega glasovanja ne bi kasneje pojavila na kakšnem volišču in bi prišlo do zmede.

32. Glede preverjanja identitete volivcev tožena stranka navaja, da so vsi volilni odbori prejeli Navodilo DVK z dne 22. 9. 2022 v zvezi z izvedbo lokalnih volitev, ki so veljala tudi v drugem krogu županskih volitev in so določala, kako se ugotovi istovetnost osebe, ki hoče glasovati. Pritožnik je imel možnost na volišča imenovati svoje zaupnike, kar je tudi storil. Glede ugotavljanja identitete niso niti volilni odbori niti OVK prejeli nobenega ugovora ali pripombe. V pritožbi ni konkretizirano, do kakšnih nepravilnosti pri preverjanju identitete naj bi prišlo ter kako naj bi to vplivalo na volilni rezultat. Glede obeh volivcev, ki sta v pritožbi izpostavljena, iz volilnih imenikov izhaja, da sta oba v imeniku podpisana. Pri enem je zabeleženo, da je osebno znan (J. J.), druga volivka (I. I.) pa se brez poprejšnje identifikacije ne bi mogla podpisati v volilni imenik.

33. V zvezi s pritožnikovo pritožbeno navedbo, da se OVK ni izrekla o ugovornih navedbah iz druge točke, naslovljenih kot "Vprašljivost postopka pridobivanja glasov v socialno varstvenih zavodih/DSO", OVK odgovarja, da bi bilo ugotavljanje nepravilnosti po tem, ko je OVK že ugotovila nepravilnosti pri glasovanju po pošti, nerelevantno in ne vidi utemeljenega razloga, da bi morebitne nepravilnosti glasovanja po pošti ugotavljala večkrat. Izpostavlja, da je glasovanje po pošti potekalo zgolj iz DU ... Je pa OVK ugotovila, da nepravilnost glasovanja po pošti ni vplivala na volilni izid, zato je ugovor zavrnila, odločitev pa bi bila enaka tudi, če bi ugotovila ostale zatrjevane nepravilnosti.

34. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da so številni očitki pritožnika uperjeni zoper njegovo protikandidatko v drugem krogu volitev župana, pa tudi zoper kandidata Č. Č., ki je sicer izpadel v prvem krogu županskih volitev. OVK ima svoje naloge določene v ZLV in ZVDZ, zato se ne more spuščati v komentiranje načinov nagovarjanja volivcev v času trajanja volilne kampanje in glede sklepanja medsebojnih dogovorov med posameznimi kandidati ali listami. Gre za vsebine, ki jih OVK ne more komentirati, pač pa so temu namenjeni drugi postopki. Navsezadnje gre za navedbe, ki z vprašanjem zakonitosti morebitnih kršitev pri delu volilnih odborov (98. in 99. čl. ZLV), kar je obravnavala OVK, nimajo povezave.

35. V zvezi s potekom glasovanja po pošti tožena stranka izpostavlja, da pritožnikova vprašanja posegajo na področje osebne diskvalifikacije posameznikov, ki naj bi bili tako ali drugače udeleženi v postopek glasovanja po pošti. OVK je že v svoji odločbi pojasnila, da je prejela 14 zahtevkov za glasovanje po pošti, ki so prišli iz DU ... Glasovanje se je izvajalo v okviru DU ..., zato OVK izvedbe glasovanja ne more komentirati. Kdo in katera volilna gradiva v okviru volilne kampanje so se pošiljala, ni vprašanje s katerim bi se ukvarjala OVK, vsekakor pa to ne more biti razlog za razveljavitev volitev. Pritožnik je sam sprejemal odločitve kako bo vodil volilno kampanjo in koga bo nagovarjal. OVK se zato opredeljuje le do izpostavljenega dvoma o nepristranskosti dveh članov OVK. Pojasnjuje, da je OVK je imenoval Občinski svet Občine A. v aprilu 2022. Sklep je bil javno objavljen, tako v glasilu, v katerem občina objavlja svoje sklepe (Uradno glasilo slovenskih občin), kot tudi na spletni strani Občine A. Vsebina sklepa je torej javno dostopna. Glede sestave OVK ni prejela nobene pripombe oziroma zahteve za izločitev.

36. Pritožnik izpostavlja FB enega izmed članov OVK ter opozarja na domnevno sporno ravnanje ene članice OVK glede njenega obiska varovancev v DU ... Tožena stranka v zvezi s tem ugotavlja, da ZLV nima določb, ki bi se nanašale na izločitev posameznega člana OVK. Člani OVK se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Iz tega izhaja, da za člane OVK ni zahtevana polna politična ali interesna neopredeljenost, pač pa ZLV le za volilne odbore določa, da v volilni odbor ne more biti imenovan nekdo, ki je v določenem sorodstvenem razmerju kandidata v volilni enoti, v kateri je v ta volilni odbor imenovan. Izpostavljena člana OVK nista bila ne kandidata na volitvah ne predstavnika kandidatov, niti zaupnika kandidatov. Noben od izpostavljenih članov OVK se ni bil dolžan izločiti, saj ne sodita v krog oseb, ki ne bi smele sodelovati v OVK, njuno delovanje pa ni bilo v ničemer nedopustno ali nezakonito.

**Povzetek odgovora na tožbo stranke z interesom z dne 12. 1. 2023:**

37. Sodišče je pritožbo vročilo tudi B. B., stranki z interesom, ki je v odgovoru na pritožbo sodišču predlagala, naj jo zavrne kot neutemeljeno. Uvodoma povzema podatke o poteku volitev župana in volilni rezultat ter navaja, da je bil njen mandat na mesto županje potrjen na prvi konstitutivni seji Občinskega sveta Občine A. Enako kot tožena stranka opozarja, da je pritožnik pritožbi priložil drugačen ugovor, kot pa ga je priložil ugovoru, ki ga je naslovil na OVK.

38. Stranka z interesom navaja, da so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi OVK morala po uradni dolžnosti spreminjati ali popravljati končno število glasov na spletni strani DVK ali v poročilu o izidu volitev župana. OVK te obveznosti v primeru, ko ugotovi, da nepravilnost ni takšna, da bi lahko vplivala na volilni izid, nima. Tudi če bi bile volitve po pošti razveljavljene in glasovnice po pošti izvzete iz končnega rezultata, bi bil rezultat volitev nespremenjen in še vedno v korist stranke z interesom, saj bi imela pred pritožnikom prednost 12 glasov. Posebej izpostavlja, da je pritožnik z ugovorom z dne 5. 12. 2022 uveljavljal izključno nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo pri glasovanju po pošti. Te so tudi edine nepravilnosti, ki so lahko predmet obravnave v predmetnem volilnem sporu, glede ostalih zatrjevanih nepravilnosti pa je pritožnik prekludiran.

39. Če so zatrjevane nepravilnosti takšne, da ne bi mogle vplivati na volilni izid, ni treba ugotavljati, ali so se sploh zgodile, še zlasti zato, ker pritožnik ni podal niti zadostne trditvene podlage, še manj pa primernih oz. ustreznih dokazov o konkretnih nepravilnostih, poleg tega tudi ni utemeljil, kako bi lahko predlagani dokazi vplivali na odločitev v zadevi. Pritožnik s svojimi ravnanji zasleduje izključno svoj lasten interes, volilni spori pa niso namenjeni varstvu subjektivnega pravnega položaja posameznika, ampak varstvu kolektivne volilne pravice. Volivci v Občini A. so jasno in legitimno izrazili svojo voljo, stranka z interesom pa prejela ne le večino vseh oddanih glasov, ampak tudi večino glasov na kar devetih od dvanajstih volišč. Predsednik OVK je na konstitutivni seji Občinskega sveta Občine A. svetnike seznanil s poročilom o izidu volitev župana v prvem in drugem krogu, o ugovorih, vloženih s strani pritožnika in C. C. in pojasnil razloge za odločitev OVK, da se ugovora zavrneta. Nihče od prisotnih na to poročilo ni imel pripomb in so soglasno potrdili predlog sklepa, da se ugotovi, da je bila stranka z interesom izvoljena za županjo Občine A., vključno s petimi svetniki, ki so za občinski svet kandidirali v ekipi pritožnika.

40. Stranka z interesom navaja, da v zadevi ni sporno, da je pri glasovanju po pošti prišlo do kršitve volilnih pravil. OVK je ugotovila, da spornih 8 ovojnic ni bilo poslanih po pošti, obenem pa je ugotovila, da ne gre za tako nepravilnost, ki bi lahko vplivala na končni izid glasovanja. Pritožnikovo stališče, da vsaka morebitna ugotovljena nepravilnost avtomatično vodi v razveljavitev volitev, ni pravilno. Ustavno sodišče se je že večkrat izreklo o tem, da so volitve izraz ljudske volje in da je volilne izide dopustno razveljaviti le v okoliščinah, ko so morebitne nepravilnosti takšne, da so ali bi lahko vplivale na volilni izid. V nadaljevanju stranka z interesom smiselno povzema zaključke tožene stranke iz odločbe OVK glede glasovanja po pošti in glede vpliva nepravilno oddanih glasovnic tega glasovanja na rezultat volitev; prav tako pritrjuje navedbam OVK glede pritožnikove zahteve o ponovnem štetju vseh oddanih glasov. Ker so podatki volilnih imenikov in zapisnikov volilnih odborov med seboj skladni, je verodostojnost glasovanja mogoče ugotoviti že z vpogledom v volilno gradivo. Pritožnik je imel na voliščih prisotne svoje zaupnike in predstavnika kandidature, ki pa očitno niso zaznali kršitev, saj ne med glasovanjem ne pri štetju glasov niso opozorili na nobeno nepravilnost. 41. Stranka z interesom odgovarja tudi na druge navedbe pritožnika. Navaja, da se te neupravičeno in pavšalno usmerjajo zoper stranko z interesom in zato nanje odgovarja zaradi varstva svoje časti in dobrega imena. Stranka z interesom, razen, da je kandidirala na volitvah, ni bila prisotna pri nobenih volilnih opravilih v zvezi z volitvami "po pošti" in o tem ne ve ničesar. Izrecno zanika pritožnikove navedbe, da naj bi bila D. D. njena "osebna tajnica" in s tem njena predstavnica, ter da naj bi zanjo zbirala glasove v DU ... D. D. je zaposlena kot svetovalka v glavni pisarni Občine A., kot izhaja iz imenika zaposlenih, objavljenega na spletni strani občine. Stranka z interesom ne ve, kdaj in kako so volivci v DU ... izpolnjevali zahtevke za glasovanje po pošti, prav tako ni bila navzoča ob glasovanju teh volivcev in ni na noben nedovoljen način vplivala na njihovo voljo ali kršila tajnost njihovega glasovanja. Pritožnikove trditve v zvezi z "neznano osebo" so pavšalne in očitki niso izkazani. Kot ji je znano, v zvezi z volivci iz DU ... ni bila podana nobena prijava ali obvestilo o kršitvi.

42. Pritožnik je glavnino svoje volilne kampanje usmerjal na družabna omrežja in mlajšo populacijo v urbanem okolju, kar se je odrazilo tudi v volilnem rezultatu, saj je večje število glasov prejel v mestu ..., medtem ko je stranka z interesom prejela večino glasov na skorajda vseh ostalih voliščih v občini. Za odločitve, kako bo vodil volilno kampanjo in katere volivce bo nagovarjal, je odgovoren pritožnik sam. Ne OVK ne kdorkoli drug nima dolžnosti, da bi namesto kandidata seznanjal volivce s kandidatovim volilnim gradivom, pa tudi sama stranka z interesom v DU ... ni pošiljala kampanjskih materialov, zato ni prišlo do nobenega nesorazmerja v informiranosti volivcev. Potrebno gradivo, ki so ga prejela vsa gospodinjstva pred drugim krogom volitev, je OVK dostavila tudi volivcem v DU ..., kar je navedla v odločbi.

43. Pritožnik v svoji pritožbi navaja še druge domnevne nepravilnosti, ki naj bi po njegovem mnenju vplivale na volilni izid. Gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožnik ni uveljavljal z ugovorom. 98. člen ZLV določa, da ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji, in sicer najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja. Rok je prekluziven, pritožnikove pritožbene navedbe, da je izjemno kratek pa niso relevantne. Ni res, da je bil pritožnik ob vložitvi ugovora seznanjen le z nepravilnostmi glede glasovanja po pošti. Glede šele v pritožbi zatrjevane nepravilnosti glede spremembe lokacije volišča B. je tako pritožnik sam pojasnil, da je bila ta javno objavljena. Enako to dokazuje Facebook stran ..., pa tudi G. G. je, kot je navedel, v zvezi z lokacijo volišča svoje vprašanje naslovila na DVK že pred prvim krogom lokalnih volitev. Pritožnik bi torej očitke glede volišča B. lahko uveljavljal že v ugovoru. To velja tudi glede domnevne nepravilnosti v zvezi z obljubo stranke z interesom izpadlemu kandidatu za župana Č. Č., kar izkazujejo FB objave ter letak stranke z interesom, ki so ga prejela vsa gospodinjstva v občini, vključno s pritožnikovim ter je zato vedel tudi za domnevno nepravilnost glede nerazkritih naročnikov volilnega gradiva. Z vsem tem je bil torej pritožnik seznanjen že teden dni pred drugih krogom volitev župana. Glede domnevno neustreznih glasovnic pritožnik navaja, da je o razliki med glasovnicami med potekom volitev ustno obvestil OVK, kar pomeni, da bi tudi ta očitek lahko uveljavljal v ugovoru, prav tako pomisleke glede sestave OVK, ki je bila javno objavljena, enako tudi seznam zaposlenih na Občini A., pa tudi Facebook objave H. H. in Č. Č., ki jih prilaga pritožbi, so iz obdobja pred volitvami. Nobena od opisanih zatrjevanih domnevnih kršitev, ki jih uveljavlja pritožnik, torej ni take narave, da naj bi mu o njih lahko poročali šele volivci po poteku ugovornega roka.

44. Četudi stranka z interesom meni, da je pritožnik glede zatrjevanih nepravilnosti, ki jih ni uveljavljal v ugovoru pri OVK, prekludiran, se zato, ker jih naslavlja zoper njo, do očitkov v nadaljevanju tožbe vsebinsko opredeljuje.

45. Glede lokacije volišča v B. po prepričanju stranke z interesom ni prišlo do nobenih nepravilnosti, pritožnikove navedbe glede predsedniških volitev pa za predmetno volilno zadevo niso relevantne. Volivci so bili o lokaciji volišča v B. ustrezno obveščeni, in sicer že z Javno objavo potrjenih kandidatur pred prvim krogom županskih volitev. Kot izhaja iz objave na FB z dne 18. 11. 2022, ki jo je v spis vložil pritožnik, je tudi sam preko FB strani ... obveščal o dejanski lokaciji volišča že pred prvim krogom volitev. B. so sicer manjše naselje, in zato lokacija, kjer bo stal vaški dom, okoliškim prebivalcem ne more biti neznana, volivci pa so na volišču v zabojniku na lokaciji bodočega vaškega doma volili tako v prvem kot v drugem krogu lokalnih volitev.

46. Stranka z interesom zanika, da bi s svojimi ravnanji nedopustno vplivala na izid volitev in da naj bi uporabljala občinska sredstva v zasebne predvolilne namene. Ni sporno, da je stranka z interesom dne 23. 12. 2022, torej po potrditvi njenega županskega mandata, sprejela sklep o imenovanju Č. Č. za podžupana Občine A., ki to funkcijo poklicno opravlja od dne 1. 1. 2023 dalje. 33.a člen ZLV določa, da ima občina najmanj enega podžupana, ki ga imenuje izmed članov občinskega sveta župan. Ne gre za diskrecijo, ali bo občina imela podžupana ali ne, ampak za obveznost. Pritožnikove navedbe, da občina doslej ni imela podžupana, niso relevantne, prav tako tudi ne, da stranka z interesom župansko funkcijo od 1. 6. 2022 dalje opravlja nepoklicno. Župan se sam odloča, ali bo svojo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno, enako tudi podžupan lahko funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno, koga pa župan vzame v svojo ekipo, je njegova odločitev. Stranka z interesom zaradi boljšega razumevanja situacije pojasnjuje, da je z Č. Č. že sodelovala in ga med svojima prejšnjima dvema mandatoma dobro spoznala, saj je bil v širši lokalni skupnosti vidno aktiven, zato ni res, da naj bi Č. Č. zaposlila izključno zaradi javne podpore pred drugim krogom volitev župana, tako kot ji očita pritožnik. Domnevne kršitve v zvezi z zaposlitvijo podžupana pritožnik ne konkretizira in tudi ne utemeljuje vpliva te zaposlitve na volilni rezultat. Stranka z interesom in Č. Č. z dogovorom o bodočem sodelovanju in javno objavo tega dogovora nista nikogar prisilila, naj glasuje za stranko z interesom, pač pa so odločitev, koga bodo volili v drugem krogu, sprejeli volivci sami.

47. Glede ne razkritja naročnikov volilnega gradiva stranka z interesom navaja, da dejstvo, da je v tiskanih materialih pomotoma izpadla navedba naročnika, ne vodi do zaključka, da sta bila tisk in distribucija letaka financirana iz občinskih sredstev. Stranka z interesom je volilno kampanjo financirala sama, kar izkazuje z računi.

48. Stranka z interesom glede pritožnikovega očitka o glasovnicah navaja, da so po njenem vedenju glasovnice opremljene z različnim številom žigov, odvisno od tega, za katero vrsto glasovanja gre. DVK je pojasnila, da so glasovnice na rednih voliščih opremljene z enim žigom, na voliščih omnia pa z dvema žigoma. Opremljenost z različnim številom/pozicijo žigov je torej stalna praksa tako na državnih kot na lokalnih volitvah. Stranki z interesom je znano, da so bile glasovnice tako v prvem kot v drugem krogu volitev za župana v Občini A. opremljene z enim žigom na rednih volitvah in z dvema žigoma na predčasnem glasovanju, kar je pojasnila tudi OVK. Ker gre za redno in ustaljeno prakso, glede opremljenosti glasovnic z žigi ne more biti dvomov v zakonito izvedbo volitev. To potrjujejo tudi podatki volilnih imenikov in zapisnikov volilnih odborov vseh volišč, ki so med seboj skladni in nikjer ni prišlo do morebitnih odstopanj v številu glasovnic.

49. Glede pritožnikovih dvomov v nepristranskost dveh članov OVK, stranka z interesom navaja, da je bila OVK imenovana pred razpisom lokalnih volitev, in sicer dne 20. 4. 2022, kar izhaja iz spletne strani Občine A. Sestava komisije je javno dostopna, vendar pa pritožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni zahteval izločitve katerega izmed članov OVK. Sklicuje se na FB objave H. H. iz obdobja pred volitvami in na domnevna ravnanja D. D., ki jih je navedel že v ugovoru, vendar pa v času volilne kampanije in volitev ni nikoli izrazil suma v nepristranskost OVK. ZLV nima posebnih določb glede izločanja članov OVK, glede na način oblikovanja volilne komisije pa je jasno, da ni predvidena popolna politična ali interesna neopredeljenost njenih članov. V 37. členu ZLV določa le omejitve glede sestave volilnih odborov. Navodila DVK, na katera se sklicuje pritožnik, se nanašajo na člane volilnega odbora, ne na člane OVK. Pritožnik razen ponavljanja, da naj bi bil pri D. D. in H. H. prisoten dvom v njuno nepristranskost, ne izpostavlja nobenih konkretnih ravnanj, ki bi nedopustno vplivala na odločanje OVK ali na izid volitev.

50. V zvezi s pritožnikovimi očitki glede preverjanja identitete volivcev na volišču OŠ A. in volišču v B. stranka z interesom poudarja, da je imel pritožnik po njenem vedenju na voliščih prisotne svoje zaupnike. Na nepravilnosti v zvezi s preverjanjem identitete ni bil opozorjen noben volilni odbor, niti OVK. Če bi priči I. I. in J. J. morebitne nepravilnosti res zaznali, bi o tem lahko že na kraju samem opozorili konkreten volilni odbor ali OVK v roku, ki je za to določen. Pritožnik ni z ničemer konkretiziral do kakšnih nepravilnosti pri preverjanju identitete naj bi prišlo ter kako naj bi to vplivalo na volilni rezultat. Zgolj ugibanja, da morda niso glasovale osebe, ki so imele to pravico, ne morejo biti pravno upoštevne.

51. Stranka z interesom v sklepnem delu strnjeno povzema svoje navedbe iz odgovora na pritožbo ter zaključuje, da je pritožnikova pritožba v celoti neutemeljena. Sodišču predlaga, naj pritožbo v delu, ki se nanaša na nepravilnosti, vsebovane v tožnikovem ugovoru z dne 5. 12. 2022, zavrne, v preostalem delu pa kot prepozno zavrže, ali podrejeno, v celoti kot neutemeljeno zavrne, pritožnik pa naj ji povrne stroške postopka.

**Povzetek prve pripravljalne vloge stranke z interesom z dne 26. 1. 2023:**

52. Po tem, ko je stranka z interesom prejela odgovor OVK na pritožbo, je v pripravljalni vlogi vsem navedbam pritrdila in še enkrat strnjeno ponovila svoja stališča iz odgovora na pritožbo.

**Povzetek vloge OVK z dne 25. 1. 2023:**

53. OVK je v dopisu z dne 25. 1. 2023, s katerim je sodišču na njegovo zahtevo predložila dokumentacijo v zvezi z glasovanjem po pošti, pojasnila, da so dne 23. 11. 2022 od socialne delavke N. N. iz DU ... po elektronski pošti prejeli zahteve za glasovanje po pošti, ki so jim bile priložene skenirane izjave volivcev. Istega dne je tajnik OVK v DU ... osebno prevzel 13 originalnih izjav, ena pa je prispela po pošti. Vse izjave so bile evidentirane v zadevi 041-0023/2022 (Glasovanje po pošti), kar je razvidno iz prejemne štampiljke z vpisanimi zaporednimi številkami te zadeve.

54. OVK je v DU ... dostavila za vsakega od volivcev, ki je podal zahtevo za glasovanje po pošti in je za to izpolnjeval pogoje, potrjeno volilno karto, glasovnico za volitve župana (2. krog) in glasovnico za naknadne volitve v svet KS A. za volivce, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti Č. 2/1, nadalje obvestilo volivcu z navodili za glasovanje ter javno objavo za volitve župana - 2. krog. Priloženi sta bili dve ovojnici, in sicer manjša z oznako "za glasovnico" in večja z natisnjenim naslovom OVK s pripisom "lokalne volitve 2022". Da je bilo to gradivo dostavljeno, izhaja iz popisa zadeve. OVK je ob ugotavljanju izida glasovanja po pošti vse vrnjene velike ovojnice odprla, iz njih vzela volilne karte, neodprte majhne ovojnice z glasovnicami pa pred njihovim odpiranjem vložila v glasovalno skrinjico, zato ni mogoče vedeti, katere od njih so bile vrnjene po pošti in katere ne. Iz tega razloga je OVK štela, da glasovanje po pošti ni veljavno, vendar pa to ne vpliva za izid volitev.

**Povzete prve pripravljanje vloge pritožnika z dne 30. 1. 2023:**

55. Pritožnik navaja, da je 5. 12. 2022 na OVK vložil ugovor v vsebini, kot sta ga k svojima odgovoroma priložila OVK in stranka z interesom, njegov pooblaščenec pa je k pritožbi pomotoma priložil ugovor z dodatnim besedilom, ki pa ni bilo del ugovora, pač pa je bilo namenjeno zgolj pooblaščencu. Ugovor je bil namreč pooblaščencu poslan po e-pošti z določenimi komentarji, ki so se pomotoma znašli v sodnem spisu kot del dokaznega gradiva. Pritožnik zato OVK ne očita, da se ni opredelila do teh dodatnih navedb, pač pa da se ni opredelila do navedb, ki so nesporno del pri OVK vloženega ugovora, to je, da je bila oskrbovancem v DU ... onemogočena tajnost glasovanja, da niso prejemali redne pošte v okviru volilne kampanje in da je podpise sprejemala predstavnica stranke z interesom.

56. Pritožnik je v pritožbi navedel nepravilnosti, za katere je izvedel po drugem krogu volitev od občanov, s tem pa ni prekludiran, saj bo o njih sodni organ prvič presojal v tem postopku, pred tem pa kršitve niso bile predmet sodne presoje. Skladno s sodno prakso (odločba Ustavnega sodišča Up-676/19-25 in sodba Upravnega sodišča I U 729/2020) je ugovor prekluzije utemeljen le v primeru, če bi bilo pritožniku glede konkretnih kršitev omogočeno sodno varstvo že v času volilnega postopka, ne pa tudi v primeru, ko so kršitve prvič predmet presoje šele v pritožbenem postopku. S tem, ko je občinski svet Občine A. na konstitutivni seji potrdil mandat županje, napake niso bile odpravljene in tudi ni bil odpravljen dvom v legitimnost in pravilno izvedbo volitev.

57. Glede glasovanja na volišču B. pritožnik poudarja, da je bila med volivci prisotna zmeda. To, da je bila volilna udeležba na volišču nekoliko višja od povprečja občine, samo po sebi ne pomeni, da so bili vsi občani seznanjeni z lokacijo volišča. Navaja tudi, da tožena stranka in stranka z interesom nista izkazali svojih navedb, da naj bi bilo volišče ustrezno označeno, da je bilo dostopno za invalide in da so bile po vasi postavljene usmerjevalne table.

58. Pritožnik nadalje izpostavlja, da je tožena stranka v odgovoru na pritožbo navajala, da dogovori med posameznimi listami in kandidati predstavljajo temeljno vsebino volilnega udejstvovanja in naslavljanja volivcev, vendar pa ni mogoče sprejeti dejstva, da je Č. Č., ki ima očiten vpliv na volivce, saj je v prvem krogu zbral 530 glasov, izrazil podporo enemu izmed kandidatov izključno zato, ker ima pri tem sam osebno korist, to je zaposlitev pri Občini A. na mestu poklicnega podžupana. Obljuba delovnega mesta za izraženo podporo po prepričanju pritožnika presegata volilno udejstvovanje, zaradi katerega je stranka z interesom obremenila občinski proračun s plačo podžupana. Po stališču sodne prakse (npr. sodba I U 993/2019) je nedopustno, da se občinska sredstva zlorabijo za volilno kampanjo. Bistvo pritožnikovega očitka je, da je stranka z interesom Č. Č. ponudila plačano funkcijo v zameno za njegovo javno podporo, torej korist za sebe, saj se je zavedala, da ji bo podpora prinesla vpliv med volivci v drugem krogu županskih volitev. Ta podpora je nedvomno vplivala na izid volitev. Ni sicer nujno, da je vseh 530 Č. Č. volivcev sledilo njegovemu predlogu, naj glasujejo za stranko z interesom, je pa očitno, da jih je sledilo dovolj, da je stranka z interesom v drugem krogu volitev dobila več glasov od pritožnika.

59. Pritožnik glede očitka preverjanja identitete volivcev navaja, da tožena stranka pravilno povzema navodila DVK. Koliko je bilo volivcev, ki so bili članom volilnega odbora dejansko znani, ni mogoče vedeti, saj te opombe volilni odbori niso pisali v volilne imenike, kar lahko potrdita predlagani priči. **Povzetek pripravljalne vloge OVK z dne 2. 2. 2023:**

60. OVK se je na navedbe pritožnika v prvi pripravljalni vlogi odzvala v vlogi z dne 2. 2. 2023. Navaja, da pritožnikove navedbe, da je bil sodišču predložen izvod ugovora kot posledica nesporazuma med njim in njegovim pooblaščencem, ne držijo. Pritožnik je svoji vlogi z dne 27. 12. 2022 priložil listino z drugačno vsebino, kot pa je bila vsebina ugovora, ki ga je OVK prejela dne 5. 12. 2022. Navedbe pritožnika o domnevnem nesporazumu po mnenju OVK le še dodatno kažejo na neverodostojnost, prirejenost in neobjektivnost trditvene podlage v pritožbi.

61. Glede navedb pritožnika o glasovanju na volišču B. OVK navaja, da te niso resnične. Iz zapisnika o delu volilnega odbora v drugem krogu volitev je namreč razvidno, da je volilni odbor prevzel celotno volilno gradivo in da je bilo volišče opremljeno in označeno tako kot ostala volišča v občini. Navedbe pritožnika niso dokazane, saj na volišču ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Glede preverjanja identitete volivcev se OVK sklicuje na stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020, ki ga citira. V konkretnem primeru očitane nepravilnosti, ko v imenik ni vpisana številka osebnega dokumenta ali drug način ugotovitve identitete volivca, pri razumnem človeku ne vzbudijo dvoma v poštenost volilnega izida.

**Povzetek druge pripravljalne vloge stranke z interesom z dne 1. 2. 2023:**

62. Stranka z interesom v zvezi z očitki pritožnika glede domnevno spornih ravnanj pri volitvah ''po pošti'' navaja, da razen tega, da je kandidirala na volitvah, ni bila na noben način prisotna pri ravnanjih v zvezi z izvedbo volitev, še manj pa, da bi komu naročala, da zanjo zbira glasove, kot to trdi pritožnik. Stranka z interesom ne ve, kako je potekalo glasovanje po pošti, nima pa nobenega razloga, da bi dvomila v postopanje OVK. Pritožnik nima prav, ko vztraja, da bi bilo treba v zvezi z glasovanjem po pošti izvajati dodatne dokaze, saj je nepravilnosti v zvezi s pošiljanjem ovojnic ugotovila že OVK. Pri glasovanju po pošti gre za povsem drugačen način glasovanja kot pri rednih volitvah, zato tudi morebitne nepravilnosti pri takem glasovanju ne morejo vzbuditi dvoma v zakonitost delovanja preostalih volilnih odborov.

63. Za predmetni postopek je bistveno kakšen ugovor je pritožnik vložil pri OVK. Do relevantnih navedb v tem ugovoru se je OVK opredelila, ni pa se bila dolžna opredeljevati do vsake pavšalne trditve pritožnika. Stranka z interesom vztraja, da je pritožnik prekludiran z navedbami v pritožbi glede tistih nepravilnosti, ki presegajo obseg nepravilnosti, navedenih v njegovem ugovoru. Bistveno namreč je, da je pritožnik nedvomno vedel za vse tisto, kar sedaj uveljavlja kot očitek kršitev že pred vložitvijo ugovora in zato stranka z interesom meni, da za dodane domnevne kršitve pritožnik neupravičeno zahteva sodno varstvo. Stranka z interesom od konstitutivne seje občinskega sveta dalje zakonito opravlja funkcijo županje v novem mandatu in so zato neutemeljene obtožbe pritožnika, da naj bi z zaposlitvijo podžupana oškodovala občinska sredstva. Stranka z interesom v času volilne kampanje ni porabila niti centa javnih sredstev za udejstvovanje v volilni kampanji, pač pa je to financirala izključno iz lastnih sredstev.

64. Nesmiselne so pritožnikove navedbe, kako naj bi volivci sledili predlogu Č. Č. za glasovanje v drugem krogu volitev župana. Volivci glasujejo tajno in po svoji vesti, saj se jim ni treba bati negativnih posledic glede tega, komu namenijo svoj glas. Dejstvo, da je pritožnik v prvem krogu prejel največ glasov, ni pomembno, saj ni prejel absolutne večine vseh glasov, pač pa nekaj več kot tretjino. V drugem krogu so se nato volivci odločali med njim in stranko z interesom, ki je v mandat vstopila z več kot 83 % podporo volivcev.

65. Glede ostalih navedb pritožnika v pripravljalni vlogi stranka z interesom izpostavlja, da pritožnik ni izkazal konkretnih nepravilnosti niti možnosti njihovega vpliva na volilni rezultat. To, da je ena oseba na FB pred prvim krogom volitev objavila komentar, da ni prepričana, kje je volišče, ne vodi do zaključka, da bi bila med volivci v B. prisotna zmeda. OVK je po mnenju stranke z interesom postopala zakonito, prav tako volilni odbori pri preverjanju identitete volivcev. V zvezi s tem pritožnik ne navaja nobenih konkretnih kršitev, pač pa gre za ugibanje, da naj bi mogoče nekateri volivci glasovali brez preverjanja identitete, kar ne more biti pravno upoštevno.

**Povzetek druge pripravljalne vloge pritožnika z dne 8. 3. 2023:**

66. Pritožnik navaja, da se tožena stranka do njegovih navedb glede kršitve tajnosti glasovanja v DU ..., ni opredelila. Gre za hudo kršitev volilnih pravil in je zato ključno, da se do te kršitve opredeli sodišče. Kršitev je brez dvoma vplivala na izid volitev, saj so osebe, ki so glasovale po pošti, glasovale pod vplivom tretje osebe.

67. Pritožnik poudarja, da je treba razlikovati med naslavljanjem volivcev in predstavitvijo programa za primer izvolitve ter obljubo zaposlitve drugemu kandidatu v občinski upravi v breme občinskih sredstev. Pritožnik stranki z interesom očita, da je pred drugim krogom volitev dala obljubo Č. Č., da ga bo zaposlila, kar je po izvolitvi v breme javnih sredstev tudi storila, to pa v zameno za javno podporo, ki ji je omogočila uspeh v drugem krogu županskih volitev.

68. Pritožnik glede volišča B. dodaja, da prevzem volilnega gradiva ne pomeni, da je bilo volišče ustrezno označeno. Iz predloženih fotografij je razvidno, da je bil v B. le postavljen zabojnik brez označb, dokazno breme, da je bilo to volišče ustrezno označeno, pa je na strani tožene stranke.

**Povzetek poteka glavne obravnave**

69. Sodišče je 23. 3. 2023 v navzočnosti vseh strank in njihovih pooblaščencev opravilo prvi narok za glavno obravnavo. Na naroku so stranke vztrajale pri stališčih, ki so jih predstavile v pisnih vlogah (pritožbi, odgovorih na pritožbo in pripravljalnih vlogah).

70. Pooblaščenec pritožnika je še povedal, da se pri treh volivkah (O. O., P. P. in R. R.), ki so glasovale po pošti, podpisi na zahtevi za volitve po pošti očitno razlikujejo od podpisov, ki naj bi jih te volivke naredile na svojih volilnih kartah. Predlaga, naj vse te podpise primerja izvedenec grafolog. Izpostavlja tudi, da je nenavadno, da je volilni odbor za predčasno glasovanje prevzel 128 glasovnic za župana, to je enako število, kot je bilo nato oddanih glasovnic, kar je treba presojati tudi glede na navedbe tožene stranke, da so se dvojni žigi pojavili le na glasovnicah za predčasno glasovanje.

71. Predsednik OVK je vztrajal pri vseh navedbah OVK v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah, dodatno pa še povedal, da v zvezi s fotografijo volišča v B., ki jo je v spis vložil pritožnik, opozarja, da ta ni bila posneta na dan volitev, pač pa je bila verjetno posneta kakšen teden prej, ko je bil pripeljan pisarniški zabojnik. To je mogoče sklepati tudi zato, ker je bila fotografija posneta ob deževju, v času volitev pa je bilo lepo vreme.

72. Pooblaščenka stranke z interesom je prav tako vztrajala pri vseh svojih navedbah v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah ter poudarila, da ni nobenega dvoma v zakonito delo volilnih organov in legitimnost volitev. Pritožnik zatrjevanih kršitev v tem smislu ni konkretiziral, pač pa pred sodiščem navaja nove nepravilnosti, s katerimi nedopustno zavlačuje postopek. Stranka z interesom izrecno nasprotuje nadaljnjim pritožnikovim napadom na njeno dobro ime in osebno integriteto. Glede pritožnikovih navedb o podpisih na volilnih kartah je izpostavila, da četudi bi bile vse glasovnice volivcev, ki so glasovale po pošti, nepravilne, je šlo za 12 glasov, razlika med kandidatoma pa je bila 22 glasov. Izvajanje dokazov v tej smeri zato ni potrebno, saj ne bi imelo vpliva na končni rezultat volitev.

73. Sodni senat je po izvedbi dopuščenih dokazov sprejel sklep, da je glavna obravnava končana, s tem, da je končno odločitev pridržal do izjasnitve tožene stranke glede ugovora pritožnika o izvedbi predčasnih volitev, s katerim se je seznanil na naroku, kot tudi do izjasnitve pritožnika in stranke z interesom o stališčih tožene stranke o tem ugovoru.

74. OVK se je do navedb pritožnika glede izvedbe predčasnega glasovanja v drugem krogu županskih volitev opredelila v vlogi z dne 27. 3. 2023 in jih prerekala. Navajala je, da za predčasno glasovanje ni zahtevana predhodna prijava, zato ni vnaprej znano, koliko volilnih upravičencev se ga bo udeležilo. Volilni odbor za predčasno glasovanje je imel zato na voljo vse glasovnice za vsa volišča v občini. Med izvajanjem glasovanja je ob prihodu vsakega posamičnega volilnega upravičenca iz kupa glasovnic vzel glasovnico, jo dodatno žigosal in jo izročil volivcu, ki je glasoval in nato glasovnico oddal v volilno skrinjico. V zapisnik o delu volilnega odbora je volilni odbor vpisal število tako izdanih glasovnic.

75. Na vlogo OVK se je pritožnik odzval v tretji pripravljalni vlogi z dne 30. 3. 2023. Po tem, ko je uvodoma povzel svoje dosedanje navedbe glede izvedbe predčasnega glasovanja in navedbe OVK v izjasnitvi o tem glasovanju, je še navajal, da ugotavlja, da so volilni odbori v Občini A. prevzeli več glasovnic kot je volivcev. Vseh volilnih upravičencev v občini je bilo 3.527, skupaj pa je bilo prevzetih 3.627 glasovnic, torej 100 več. Glasovnice, ki so bile uporabljene na predčasnem glasovanju, bi morale imeti v skladu z navodilom DVK odtisnjen dodatni žig spodaj levo in ne spodaj desno, kot so bili odtisnjeni žigi na teh glasovnicah. Glasovnice torej niso bile pripravljene v skladu z volilnimi pravili, prav tako jih ni pripravila OVK, pač pa volilni odbor, ko je volivec prišel na volišče za predčasno glasovanje. To pomeni, da je bilo predčasno glasovanje izvedeno nepravilno, volilni odbor pa je število oddanih glasovnic prilagodil volivcem, ki so oddali svoje glasove. Sodišču, poleg doslej uveljavljanih zahtevkov, podrejeno predlaga, naj delno razveljavi volitve, in sicer glede predčasnega glasovanja.

76. Stranka z interesom je v tretji pripravljalni vlogi z dne 6. 4. 2023 navajala, da je nedopustno, da bi sodišče sprejelo vloge strank, ki so bile vložene po tem, ko je bila glavna obravnava že zaključena. Vsebina pritožnikove vloge, kolikor presega izjasnitev na vlogo OVK, ni dopustna in je neupoštevna, saj je pritožnik s podatki, ki jih navaja, razpolagal že prej. Pridružuje se navedbam OVK glede izvedbe predčasnega glasovanja, sodišču pa predlaga, naj pritožbo zavrne.

77. Sodni senat je po tem, ko se je posvetoval o zadevi, na podlagi 292. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejel sklep, da se končana glavna obravnava začne znova. Ocenil je namreč, da je pred odločitvijo treba razjasniti posamezna vprašanja glede izvedbe predčasnega glasovanja. Drugi narok, s katerim je sodišče nadaljevalo glavno obravnavo, je v navzočnosti strank in njihovih pooblaščencev izvedlo 18. 5. 2023. Na naroku so stranke vztrajale pri vseh svojih dosedanjih stališčih.

78. Sodišče je v dokaznem postopku pregledalo naslednje listinske dokaze: odločbo Občinske volilne komisije Občine A. številka 041-0007/2022-29 z dne 7.12.2022 (pod A2); izpis iz spletne strani: https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/.../rezultati (pod A3 in C15); poročilo o izidu volitev župana v Občini A. na volitvah dne 4. decembra 2022 (drugi krog) številka 041-0018/2022-4 z dne 7. 12. 2022 (pod A4 in v ovitku volilnega spisa Občine A. št. 0410007/2022); ugovor pritožnika na OVK z dne 5. 12. 2022 (v ovitku volilnega spisa Občine A. št. 0410007/2022); ugovor z dne 5. 12. 2022, ki je bil priložen pritožbi (pod A25 in C2); pregled obrazcev z zahtevo za glasovanje po pošti (v ovitku volilnega spisa Občine A. št. 0410023/2022); fotografijo Obvestila OVK Lokalne volitve B. - ... (pod A7); izsek iz Javne objave kandidatur za župana (drugi krog) in za člane svetov krajevnih skupnosti (naknadne volitve) v Občini A., november 2022 (pod A9 in A10); izpis iz FB strani ... in komentar pod sliko zabojnika (pod A18); posnetek zaslona FB profila Č. Č., ter njegovih objav (pod A11 in A12); slike objav H. H. na svoji FB strani (pod A13); videoposnetek (izsek) iz oddaje Primorska kronika na TV Koper, predložen na CD nosilcu; letak kandidatke za županjo B. B. pred drugim krogom volitev (pod A14); sklep o imenovanju podžupana Občine A. št. 032-0015/2022-1 z dne 23. 12. 2022, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 58 z dne 30. 12. 2022 (A21); dopis Občine A. o financiranju predvolilnih ali volilnih kampanj županskih kandidatov z dne 20. 2. 2023 (v spisu pod listovno številko 114); fotografijo dveh glasovnic za glasovanje v prvem krogu volitev dne 20. 11. 2022, kjer je na glasovnici odtisnjena en žig (pod A15); fotografijo štirih glasovnic za glasovanje v drugem krogu županskih volitev dne 4. 12. 2022, kjer sta na glasovnici vidna dva žiga 2 krog - glasovnica iz predčasnega glasovanja (pod A15); fotografijo petih glasovnic za glasovanje v drugem krogu županskih volitev dne 4. 12. 2022, kjer je na glasovnici viden en žig (pod A15); izpis iz spletne strani Občine A. - sestava OVK (pod A16); izsek iz imenika zaposlenih na Občini A. za D. D. (pod A17); volilne imenike za vsa volišča v Občini A., tudi s tem, da so se sešteli volivci, za katere je v imenikih označeno, da so glasovali na predčasnem glasovanju; e-poštno sporočilo, poslano dne 23. 11. 2022 ob 12.36 iz DU ... (socialna@dus.si) na Občino A. (obcina@....si) (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); popis zadeve 041-0023/2022 pri Občini A. - zaporedne št. 1 do 14 (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); izjave za glasovanje po pošti - 14 krat, opremljene s prejemno štampiljko in šifro zadeve 041-0023/2022-1 do 041-0023/2022-14 (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); seznam poslanega gradiva za glasovanje po pošti - 2. krog, obrazec obvestilo volivcu, vzorec glasovnice za volitve župana 4. 12. 2022, vzorec glasovnice za volitve KS A. volilna enota 2/1 in javna objava kandidatur za župana - 2. krog in naknadnih volitev v svet KS A. (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); popis zadeve 041-0023/2022 - zaporedne št. 15 do 27 (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); večje ovojnice 13 x - odprte (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); manjše ovojnice 13 x . 12 x odprte in 1 x zapečatena zaradi nepodpisane volilne karte (S. S.)(v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); volilne karte, izdane za glasovanje po pošti v drugem krogu volitev za župana v Občini A. (v ovitku volilnega spisa št. 041-0023/2022); zapisnik 1. konstitutivne redne seje Občinskega sveta Občine A. štev. 032-0014/2022-2 z dne 15.12.2022 (pod C3); fotografijo tabele z volilnimi rezultati po posameznih voliščih (pod C4); zapisnike volilnih odborov za volišča ..., glasovanje po pošti in predčasno glasovanje; imenik zaposlenih na Občini A., dostopen na povezavi https://www.....silobjave/230; račun štev. 2022-898, izdan na stranko z interesom, plačan iz lastnih sredstev stranke z interesom (pod C8); račun Pošte Slovenije z dne 30.11.2022, plačan iz lastnih sredstev stranke z interesom (pod C9); izsek s spletne strani DVK - obvestilo DVK z dne 23.10.2022 (pod C14); potrdilo o prevzemu volilnega gradiva za drugi krog županskih volitev v Občini A. na predčasnem glasovanju z dne 29. 11. 2022; potrdilo o izročitvi volilnih spisov za drugi krog županskih volitev v Občini A. na predčasnem glasovanju z dne 1. 12. 2022 in potrdilo o izročitvi volilnih spisov za drugi krog županskih volitev v Občini A. na predčasnem glasovanju z dne 4. 12. 2022; in navodilo DVK v zvezi z izvedbo rednih volitev v Občinske svete in rednih volitev županov št. 041-116/2022-2 z dne 3. 8. 2022, in sicer v točki 7.3 in 7.4, ki je objavljeno na spletni strani DVK. V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo še pričo Š. Š., predsednico volilnega odbora na predčasnem glasovanju v drugem krogu volitev župana v Občini A., ter preštelo glasovnice, ki so jih volivci oddali na predčasnem glasovanju v drugem krogu županskih volitev v Občini A., tako veljavne kot neveljavne.

79. Sodišče pa je zavrnilo naslednje dokaze: zaslišanje pritožnika in stranke z interesom; zaslišanje prič C. C., T. T., U. U., V. V., C. C. C., Z. Z., Ž. Ž., X. X., Y. Y., E. E., I. I., J. J. in Č. Č.; poizvedbo v DU ... z zahtevo za izpis iz dnevnika obiskovalcev za obdobje od 20. 11. 2022 do 4. 12. 2022; vpogled v ugovor C. C. na OVK z dne 5. 12. 2022; pregled glasovnic, ki so prispele iz DU ..., veljavnih in neveljavnih; imenovanje sodnega izvedenca grafologa; ponovno štetje glasovnic; e-poštno sporočilo, ki ga je na DVK dne 16. 11. 2022 naslovila ga. G. G. (pod A6); vpogled v fotografijo Obvestila DVK Predsedniške volitve B. - Gostilna pri ... (pod A7), vpogled v obvestilo: Sprememba sedeža volišča B. - Volitve predsednika RS - II. Krog, številka 041-4/2022-6244-229 z dne 7.11.2022 - privatna hiša F. F., ... (pod A8); pridobitev podatkov Občine A. o zaposlitvi ga. B. B. za obdobje zadnjih osmih let (zadnja dva mandata) ter o tem, ali je Občina A. v zadnjih osmih letih imela poklicnega podžupana; vpogled v objavo Č. Č. na FB z dne 3. 1. 2023 (A22), vpogled v fotografijo glasovnice za glasovanje v drugem krogu županskih volitev dne 4. 12. 2022 v Občini B. (pod A15), vpogled v zapisnike volilnih odborov, razen za volišča B., volišče ..., glasovanje po pošti in predčasne volitve; vpogled v fotografijo pritožnika s kandidati, ki so za občinski svet kandidirali v ekipi tožnika in bili (z izjemo C. C. C.) tudi izvoljeni (pod C5); vpogled v objavo na spletni strani Občine A. z dne 04.01.2023 o imenovanju Č. Č. za podžupana; vpogled v volilne imenike za vsa volišča, v katerih naj bi se preverilo število prevzetih glasovnic, število oddanih glasov in število s strani volilnih odborov vrnjenih (neizpolnjenih) glasovnic; in vpogled v izpis iz spletne strani Državne volilne komisije, iz katerega izhaja število volilnih upravičencev v drugem krogu županskih volitev v Občini A., dostopno na https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/.../udelezba. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov so pojasnjeni v nadaljevanju te obrazložitve.

**K točki I izreka:**

80. Pritožba ni utemeljena.

81. Pritožnik je bil kandidat na volitvah župana v Občini A. V prvem krogu volitev dne 20. 11. 2022 so volivci izbirali med tremi kandidati, to je pritožnikom, stranko z interesom in Č. Č. Ker nihče od kandidatov ni prejel večine glasov, je bil 4. 12. 2022 opravljen drugi krog volitev, v katerem so volivci izbirali med pritožnikom in stranko z interesom, ki sta v prvem krogu prejela več glasov od tretje uvrščenega kandidata. Dan po volitvah je pritožnik vložil ugovor na OVK, ki ga je obravnavala 7. 12. 2022 in ga z odločbo št. 041-007/2022-29 zavrnila. Sodišče ugotavlja, da ni sporno, da je pritožnik vložil ugovor brez dodatnega zapisa o zatrjevanih nepravilnostih, ki so zapisane na drugi strani ugovora, ki ga je priložil pritožbi. Temu je pritrdil tudi sam, ko je pojasnil, da je šlo za njegov dodatni zapis na ugovoru, ki pa je bil namenjen le njegovemu pooblaščencu in pomotoma priložen pritožbi. Sodišču je predlagal, naj v dokaznem postopku prebere tudi ugovor C. C., ki ga je dan po drugem krogu volitev prav tako vložila pri OVK in ga je ta zavrnila in jo tudi zasliši kot pričo, vendar pa je sodišče ta dva dokazna predloga zavrnilo, saj za odločitev v zadevi nista relevantna. Ugovor B. B. namreč ni predmet tega postopka, niti C. C. zoper odločitev OVK, ki je njen ugovor zavrnila, ni vložila pritožbe.

82. Po tem, ko je OVK zavrnila pritožnikov ugovor, je v poročilu o izidu drugega kroga volitev župana št. 041-0018/2022-4 z dne 7. 12. 2022 ugotovila, da je bilo v času volitev v občini 3.527 volivcev, od katerih se je volitev udeležilo 1.775 volivcev ali 50,33 % vseh volilnih upravičencev. Pritožnik je prejel 871 glasov ali 49,38 % oddanih veljavnih glasov, stranka z interesom pa 893 glasov (torej 22 več) ali 50,62 %. Skladno s tem je OVK ob upoštevanju prvega odstavka 107. člena ZLV ugotovila, da je bila za županjo Občine A. z večno glasov izvoljena stranka z interesom. Iz fotografije tabele z volilnimi rezultati po posameznih voliščih, kot jo je OVK objavila v avli občinske stavbe na dan volitev, je razvidno, da je pritožnik prejel več glasov od stranke z interesom na voliščih ..., ... in na predčasnem glasovanju, na preostalih voliščih (..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in po pošti) pa je večino glasov prejela stranka z interesom. Rezultat volitev, kot ga je v poročilu ugotovila OVK, je bil objavljen tudi na spletni strani DVK.

83. Poročilo OVK o izidu volitev so novoizvoljeni svetniki občinskega sveta obravnavali na 1. konstitutivni redni seji Občinskega sveta Občine A. dne 15. 12. 2022. Predsednik OVK je svetnike seznanil s potekom volitev in tudi z ugovorom pritožnika in C. C. ter sprejeto odločitvijo v zvezi s tem. Svetniki so nato soglasno sprejeli sklep, da se ugotovi, da je bila za županjo za obdobje 2022 do 2026 na lokalnih volitvah izvoljena stranka z interesom.

84. Pritožnik je zoper odločitev OVK, ki je zavrnila njegov ugovor, vložil pritožbo, v kateri pa je, poleg ugovorov, ki jih je uveljavljal v ugovornem postopku pri OVK, uveljavljal še druge ugovore (kar vse je opisano v predhodnih točkah te obrazložitve). Sodišču je predlagal, naj zaradi zatrjevanih nepravilnosti razveljavi drugi krog volitev župana v Občini A. ter odredi razpis ponovnih volitev, oziroma naj volitve razveljavi delno in odredi ponovne volitve za glasovanje po pošti, za predčasno glasovanje ter za glasovanje na voliščih B. in OŠ A. OVK in stranka z interesom pritožnikovim zahtevkom nasprotujeta, sodišču pa primarno predlagata, naj pritožnikovo pritožbo v delu, ki presega ugovore, ki jih je uveljavljal v ugovornem postopku, zavrže kot prepozne, v preostalem delu pa pritožbo zavrne, oziroma podrejeno, naj pritožbo v celoti zavrne.

**O volilnem sporu po volilnem dnevu in prekluziji:**

85. Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja (prvi odstavek 98. člena ZLV). Če občinska volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so lahko ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno (99. člen ZLV). ZLV je odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije urejal v določbah od 100. do 102. člena, za katere pa je Ustavno sodišče z odločbo Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo, zakonodajalcu pa naložilo, da mora ugotovljene protiustavnosti odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu. Določilo je, da je do drugačne ureditve v ZLV za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pristojno Upravno sodišče. Upravno sodišče v pritožbenem postopku: zavrne pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti oziroma če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid volitev; ali ugodi pritožbi, razveljavi volitve in odredi razpis ponovnih volitev, če ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev; ali ugodi pritožbi, razveljavi izid volitev in samo ugotovi nov izid volitev, če ugotovi nepravilnosti, katerih narava omogoča z gotovostjo ugotoviti volilni izid. 86. Sodišče pojasnjuje, da zakonodajalec do trenutka odločanja v tem volilnem sporu še ni odpravil protiustavnosti ZLV glede ureditve spora po volilnem dnevu. Edini pravni vir, na podlagi katerega lahko sodišče odloča, je zato prej navedena odločba Ustavnega sodišča, ob primerni uporabi določb ZVDZ1 in ZUS-1. 87. Volilni spor po volilnem dnevu je posebno sodno varstvo volilne pravice, ki je namenjeno varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot. Ustavno sodišče je v odločbi Up-135/19-23, U-I-37/19-12 z dne 5. 6. 2019 pojasnilo, da je v takem sporu dovoljeno uveljavljati vse volilne nepravilnosti, ki bi lahko prizadele volilni izid, ne glede na to, ali je do njih prišlo zaradi odločitev ali ravnanj volilnih organov, kandidatov, volivcev, ali drugih udeležencev v volilnem postopku. Obseg varstva volilne pravice in ustavnopravnih vrednot Ustavno sodišče opredeljuje na način, da Upravno sodišče preizkuša poštenost volilnega postopka, da so spoštovana vsa volilna pravila, da je zagotovljena enakopravnost kandidatov in da je verodostojno ugotovljena izražena volja volivcev v volilnem izidu, da bi se doseglo zaupanje v pošteno izvedbo volitev.2 Pravno varstvo volilne pravice pri lokalnih volitvah torej po mnenju Ustavnega sodišča ni primarno namenjeno varstvu subjektivnega pravnega položaja posameznega volivca ali kandidata, temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot. Ta objektivnost pravnega varstva volilne pravice se zagotavlja tako, da se ne upoštevajo vse ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, temveč le tiste, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid.3 Nepravilnosti, ki niso mogle vplivati na volilni izid, ni mogoče upoštevati, saj bi to nedopustno vplivalo na učinkovito uresničevanje volilne pravice drugih volivcev oziroma sploh na učinkovito izvedbo lokalnih volitev. Izjema bi lahko bile samo take nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti (ne številčno) v temeljih prizadele objektivno poštenost postopka volitev (npr. diskriminacija določenih skupin glede obstoja volilne pravice). V takih primerih je treba presoditi, ali bi glede na okoliščine primera in ugotovljene nepravilnosti razumen človek podvomil o poštenosti volilnega izida.

88. Po stališču Ustavnega sodišča primerna uporaba ZUS-1 v tem kontekstu pomeni uporabo prilagojeno pravni naravi volilnega spora. Ker je Upravno sodišče hkrati pritožbeni organ in praviloma edino sodišče, ki odloča o dejanskih vprašanjih v zadevi, mora volilni pravici zagotoviti polno sodno varstvo in mora dokončno (petnajsti odstavek 15.b člena ZLS) odločiti v volilnem sporu,4 kar pomeni, da je dolžno obravnavati vse nepravilnosti, na katere opozarja pritožnik5. Sodišče ob tem še dodaja, da je Ustavno sodišče v odločbi Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 sicer pojasnilo, da to velja pod pogojem, da so bile nepravilnosti poprej uveljavljane v postopku pred občinskim svetom6, vendar pa je treba upoštevati, da zaradi ugotovljene nezakonitosti 100. in 101. člena ZLV sedaj pritožba na občinski svet ni več dopustna, pač pa mora pritožnik, po odločitvi OVK o njegovem ugovoru, pritožbo vložiti neposredno pri Upravnem sodišču. Odločitve Ustavnega sodišča zato po presoji sodišča danes ni mogoče razumeti drugače, kot da je pred Upravnim sodiščem dopustno uveljavljati vse nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na volilni izid, pa četudi jih pritožnik pred tem ni uveljavljal v ugovoru.

89. Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče presodilo, da tožnik ni bil prekludiran pri uveljavljanju pritožbenih razlogov in dokaznih predlogov v tožbi, nadaljnjih pripravljalnih vlogah in na prvem naroku za glavno obravnavo. Presodilo pa je, da je prekludiran pri uveljavljanju pritožbenih razlogov in dokaznih predlogov, ki jih je prvič uveljavljal šele v tretji pripravljalni vlogi z dne 30. 3. 20237, to je po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Sodišče je tako presojo sprejelo na podlagi 286. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, po prvem naroku pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Tožnik bi po presoji sodišča lahko vse pritožbene razloge in dokazne predloge iz tretje pripravljalne vloge uveljavljal najkasneje na prvem naroku, saj gre za javno dostopne podatke in zato v tej vlogi razširjene trditvene podlage ni upoštevalo, dokazne predloge v zvezi s tem pa zavrnilo. Sodišče pa je zavrnilo tudi dokazne predloge za vpogled v zapisnike vseh volilnih odborov, (razen za volišča OŠ A., B., predčasno glasovanje in glasovanje po pošti, za katere je ta dokazni predlog dopustilo), saj za ta volišča pritožnik ne uveljavlja, da bi pri izvedbi glasovanja prihajalo do nepravilnosti in je zato izvedba teh dokazov nepotrebna. Poleg tega je sodišče zavrnilo še dokazni predlog za zaslišanje pritožnika in stranke z interesom (predlagano sicer le "po potrebi"). Pooblaščenec pritožnika je po zahtevi sodišča, naj konkretizira dokazni predlog za zaslišanje pritožnika pojasnil, da bi pritožnik sam predstavil dejstva, ki so navedena v pisnih vlogah, da bi pojasnil kako in kdaj je izvedel za kršitve, ki jih očita v pritožbi, kako so se nanj obračali občani in kaj so mu povedali ter da bi odgovoril na očitke stranke z interesom, da je tudi sam dajal določene obljube v zameno za podporo. Sodišče glede na naravo volilnega spora, ki ni upravni spor, pač pa posebno sodno varstvo volilne pravice, namenjeno varstvu javnega interesa, meni, da se nepravilnosti na voliščih dokazujejo predvsem z volilnim gradivom ter zato zaslišanje pritožnika, ki naj bi še enkrat predstavil trditve, ki so navedene v pritožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ter izpovedoval to, kar so mu povedali drugi, šteje za neprimeren dokaz. Iz enakega razloga je zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanje stranke z interesom, ki bi, kot je na glavni obravnavi pojasnila njena pooblaščenka, povedala, da v potek volitev ni posegala ter izpovedala glede njenega sodelovanje z Č. Č. in njegove zaposlitve.

**O zahtevi pritožnika za ponovno štetje glasovnic:**

90. Pritožnik svojo zahtevo za ponovno štetje glasovnic utemeljuje z majhno razliko v številu glasov, ki sta jih v drugem krogu volitev župana prejela kandidata. Meni, da je zato velika verjetnost, da bi bila ob ponovnem štetju ugotovljena napaka, kar bi lahko odločilno vplivalo na končno število glasov, ki jih je prejel posamezni kandidat. 91. Sodišče pritožnikovemu stališču ne sledi, saj ZLV možnosti ponovnega štetja glasovnic zaradi majhne razlike v številu glasov med kandidati ne dopušča. Glede na sedanjo ureditev lokalnih volitev v ZLV bi bilo mogoče taki zahtevi ugoditi le, kolikor bi bilo izkazano, da je pri vseh voliščih prišlo do napak pri delu (štetju) volilnih odborov. Kolikor bi imel zakonodajalec namen dopustiti možnost ponovnega štetja oddanih glasovnic zaradi majhne razlike v številu glasov, ki sta jih prejela kandidata, bi že v zakonu za to predvidel pravila in pogoje. Da zakonodajalec takega namena ni imel, kaže tudi to, da je predvidel celo možnost popolnega izenačenja kandidatov v številu glasov in v takem primeru izbor župana z žrebom. Predvidel pa je tudi, da lahko delo volilnega odbora spremljajo predstavniki in zaupniki kandidatov, ki imajo možnost opozarjati na morebitne nepravilnosti že med samim glasovanjem in so lahko navzoči tudi pri štetju glasov. Ponovno štetje glasov je zato po presoji sodišča dopustno le za tisto (tista) volišče (volišča), ko OVK pri delu volilnega odbora po ugovoru ali po uradni dolžnosti ugotovi nepravilnosti in je te nepravilnosti mogoče odpraviti na tak način (kot to sledi iz pojasnil v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-97/00). Sklepanje o možnih napakah pri štetju glasovnic na vseh voliščih zgolj zaradi majhne razlike v številu glasov med kandidatoma zato po mnenju sodišča ne zadošča za dopustitev ponovnega štetja vseh oddanih glasovnic.

**O glasovanju po pošti:**

92. Po tem, ko je pritožnik po volilnem dnevu vložil ugovor pri OVK, je ta v odločbi z dne 7. 12. 2022 ugotovila, da je pri glasovanju po pošti prišlo do nepravilnosti. Na ta način je glasovalo 13 volivcev iz DU ..., vendar pa je bilo le 5 ovojnic, v katerih so bile glasovnice in volilne karte, pravilno opremljenih s poštnim žigom, medtem ko je bil na preostalih 8-ih ovojnicah le prejemni žig Občine A., kar kaže, da niso bile odposlane po pošti. To opustitev je OVK štela za kršitev volilnih pravil, ugotovila pa, da napaka ni vplivala na končni volilni rezultat in je zato pritožnikov ugovor zavrnila.

93. Pritožnik je že v ugovoru po volilnem dnevu kot tudi v pritožbi uveljavljal več kršitev v zvezi z glasovanjem po pošti, in sicer, poleg nepravilnosti, do katerih se je v odločbi opredelila OVK, tudi to, da oskrbovancem v DU ... ni bila omogočena tajnost glasovanja, da je volivce v DU ... obiskovala D. D., tajnica županje in njena predstavnica, ki je obenem tudi članica OVK in jih nagovarjala za glasovanje po pošti ter da stanovalci v DU ... niso redno prejemali volilnega gradiva. Razumeti je, da dvomi, da so stanovalci DU ..., ki so glasovali po pošti, sami izpolnjevali glasovnice, saj zatrjuje, da so črte, s katerimi je na glasovnicah obkrožena številka pred imenom kandidata, ravne, podpisi na volilnih kartah pa zapisani s tresočo roko. Za tri volivke še meni, da so njihovi podpisi na zahtevah za glasovanje po pošti različni od podpisov na volilnih kartah.

94. Sodišče pojasnjuje, da je glasovanje po pošti poseben način uresničevanja volilne pravice (5. točka prvega odstavka 34. člena Zakona o evidenci volilne pravice, v nadaljevanju ZEVP-2). Ker ZLV o glasovanju po pošti nima posebnih določb, se na podlagi 75. člena tega zakona uporabljajo določbe ZVDZ. Po določbi drugega odstavka 81. člena ZVDZ lahko po pošti med drugim glasujejo volivci, ki so v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo volilni komisiji najkasneje deset dni pred dnem glasovanja. Izid glasovanja po pošti ugotavlja občinska volilna komisija, ki upošteva glasovnice, prispele po pošti do 12. ure na dan po dnevu glasovanja (prvi odstavek 88. člena ZLV). Ovojnice z glasovnicami morajo imeti poštni žig z datumom, ali pa morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto (drugi odstavek 88. člena ZLV). Glasovnice, ki so prispele po pošti, in katerih ovojnice niso opremljene na tak način, so neveljavne (tretji odstavek 88. člena ZLV). Tej določbi sledi tudi Navodilo DVK št. 041-116/2022-2 z dne 30. 8. 2022, v katerem je DVK pojasnila, da če ni poštnega žiga na ovojnici z glasovnicami, ki so prispele po pošti, se tako gradivo izloči. 95. Sodišče na podlagi volilnega gradiva, ki mu je bilo predloženo (spis 041-0023/2022 - glasovanje po pošti) in med strankami tudi ni sporno, ugotavlja, da je OVK v drugem krogu volitev župana v Občini A. prejela 14 zahtevkov za glasovanje po pošti. Ugotovila je, da eden od vlagateljev zahtevka nima stalnega prebivališča v Občini A. (in s tem ne pravice voliti v tej občini na lokalnih volitvah) in zato njegovi zahtevi za glasovanje po pošti ni ugodila. Preostalim 13 zahtevkom je OVK ugodila. V vseh teh primerih je šlo za oskrbovance DU ..., njihovi zahtevki pa so bili, kot je pojasnila tožena stranka, OVK poslani v skenirani obliki iz socialne službe te ustanove, osebno pa jih je prevzel tajnik OVK ter so bili vpisani v volilni spis. Iz listin zadeve 041-0023/2022 nadalje izhaja, da je OVK volivcem iz DU ..., ki so vložili zahtevke za glasovanje po pošti in za katere je ugotovila, da imajo volilno pravico na lokalnih volitvah v Občini ..., v skladu s 36. členom ZEVP-2 izdala volilne karte, ki jih je skupaj s preostalim gradivom za glasovanje po pošti v drugem krogu županskih volitev poslala v DU ... (obvestilo volivcu, glasovnica za volitve župana, javna objava kandidatur za župana - 2. krog in naknadnih volitev v svet KS A.; volivcem iz volilne enote Č. 2/1 tudi glasovnico za volitve v svet KS A.). Iz obvestila volivcu izhaja, da je bil volivcem, ki so zahtevali glasovanje po pošti, pojasnjen potek tega glasovanja ter dano navodilo, da lastnoročno podpišejo volilno karto, da izpolnijo glasovnico in jo vložijo v manjšo priloženo kuverto z oznako "glasovnica - zalepiti", to pa skupaj z volilno karto vložijo v večjo kuverto z naslovom OVK, ki se pošlje po pošti. Ta volilna gradiva so bila, kot izhaja iz popisa volilnega spisa, volivcem v DU ... poslana po pošti 28. 11. 2022. 96. Iz pisemskih ovojnic, s katerimi so se glasovnice in volilne karte iz DU ... vrnile OVK, je razvidno, da je OVK 5 teh pisemskih pošiljk prejela 30. 11. 2022, 6 pisemskih pošiljk 1. 12. 2022 in eno 2. 12. 2022. Na prvih petih pošiljkah je bil odtisnjen poštni žig, kar kaže, da so bile OVK poslane preko pošte, na preostalih pa takega žiga ni bilo, pač pa le prejemni žig Občine A. 97. Izid glasovanja po pošti je ugotavljala OVK. Iz njenega zapisnika izhaja, da so člani OVK najprej odprli vsako večjo ovojnico ter pregledali volilno karto, ki je bila v njej. Ker ena volilna karta ni bila podpisana, so glasovnico te volivke izločili iz nadaljnjega postopka. V preostalih 12 kuvertah so bile volilne karte podpisane in so zato manjše ovojnice z glasovnicami vrgli v volilno skrinjico, jo pretresli, nato pa začeli ugotavljati izid glasovanja po pošti. Ugotovili so, da so bile vse te glasovnice veljavne. Volivci, ki so glasovali po pošti, so pritožniku namenili 1 glas, stranki z interesom pa 11 glasov. Člani OVK so te glasove prišteli k glasovom, ki sta jih oba kandidata dosegla na preostalih voliščih ter nato ugotovili volilni rezultat. 98. OVK je 7. 12. 2022 pri obravnavi pritožnikovega ugovora ugotovila, da se nekatere glasovnice volivcev, ki so glasovali po pošti, OVK niso vrnile preko pošte, pač pa na očitno drug način in je zato presodila, da so bila s tem kršena volilna pravila. V nadaljevanju je nato presojala še, ali bi tako ugotovljene kršitve lahko bistveno vplivale na izid volitev in ali bi bilo zato treba razveljaviti glasovanje po pošti. V izpodbijani odločbi tožena stranka zaključuje, da ti glasovi ne bi spremenili volilnega rezultata, saj bi tudi v primeru razveljavitve glasovanja po pošti stranka z interesom imela še vedno 12 glasov več kot pritožnik.

99. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče najprej ugotavlja, da OVK pri ugotavljanju volilnega rezultata glasovanja po pošti ni ravnala v skladu z določbo 88. člena ZLV, saj je kot veljavne štela tako glasovnice, ki so se vrnile v ovojnicah s poštnim žigom, kot tudi tiste, ki so se vrnile v ovojnicah, ki takega žiga niso imele. Ker je to nepravilnost opazila šele po tem, ko je odločala o pritožnikovem ugovoru, takrat ni bilo več mogoče ugotoviti, katere od glasovnic iz DU ... so bile OVK poslane po pošti in katere ne, torej katerih 5 glasovnic je bilo oddano pravilno in bi se lahko upoštevale pri ugotavljanju volilnega rezultata.

100. Sodišče je moralo nato v nadaljevanju presoditi, ali je opisana napaka OVK taka, da je ali bi lahko bistveno vplivala na izid volitev (99. člen ZLV). Ker ima narava volilnega spora objektiven in splošen pomen, se zato upoštevajo le tiste kršitve, ki bi, glede na vsebino ali količino, lahko bistveno vplivale na volilni izid, ne pa tudi tiste, za katere obstaja le verjetnost vpliva na izid volitev. Glede na število glasov, ki sta jih prejela oba kandidata za župana, napaka po presoji sodišča ni bila taka, da bi v številčnem smislu vplivala na končni izid. Stranka z interesom je prejela skupaj 893 glasov, od tega 11 glasov po pošti, pritožnik pa 871 glasov, od tega 1 glas po pošti. Če bi se ti glasovi, oddani po pošti, od skupnega števila prejetih glasov odšteli, izračun pokaže, da bi stranka z interesom prejela 882 glasova, pritožnik pa 870 glasov, torej 12 manj. Sodišče ne sledi pritožnikovemu sklepanju, da bi se morali vsi ti glasovi odšteti od rezultata, ki ga je dosegla stranka z interesom in prišteti njegovemu rezultatu, saj za tak izračun ni niti podlage v zakonu niti, glede na to, kako so se volivci, ki so glasovali po pošti, odločali, ni razumnega razloga. Končni izid volitev se torej tudi ob odštetju števila glasov, ki sta jih oba kandidata prejela od volivcev po pošti, ne bi spremenil (v številčnem smislu), saj bi tudi po tem izračunu stranka z interesom prejela večino vseh oddanih glasov volivcev v drugem krogu volitev župana. To vodi do zaključka, da napaka OVK pri ugotavljanju volilnega izida glasovanja po pošti ne vpliva na volilni rezultat. Ker se volilni rezultat (to je ugotovitev kateri od kandidatov je prejel večino glasov volivcev na volitvah) ni spremenil, OVK ni imela podlage za razveljavitev glasovanja po pošti in s tem tudi ni imela podlage za popravke volilnega rezultata na spletni strani DVK, tako kot to zahteva pritožnik. Kot je že bilo pojasnjeno, razveljavitev glasovanja na določenem volišču je dopustna le, če gre za napako, ki bi lahko vplivala na izid volitev.

101. Ne glede na opisani zaključek pa je moralo sodišče nadalje presoditi tudi, ali je bila ugotovljena napaka taka, da bi lahko prizadela objektivno poštenost postopka volitev, torej ali so bile okoliščine primera in ugotovljene nepravilnosti po vsebini (in ne številčno) take, da bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.8 Povedano drugače, sodišče je moralo presoditi, ali je bila zaradi ugotovljene kršitve verodostojno ugotovljena izražena volja volivcev v volilnem izidu in doseženo zaupanje v pošteno izvedbo volitev. Sodišče po presoji dokazov, ki so mu bili predloženi, ni našlo razloga, da bi napako pri ugotavljanju volilnega izida glasovanja po pošti štelo kot tako, da bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v pošteno izvedbo postopka volitev. Za to, da bi zaradi te napake razumen človek (volivec) podvomil v poštenost volilnega izida, pritožnik ni navedel nobenega argumenta, pač pa je le navajal, da je zaradi napake, ki je bila storjena in je po njegovi presoji huda kršitev volilnih pravil, treba razveljaviti volitve kot celoto ali pa razveljaviti vsaj glasovanje po pošti.

102. Na tem mestu sodišče pojasnjuje, da mora v volilnem sporu tisti, ki ima pravico sprožiti sodno varstvo, zatrjevati in utemeljevati, da je v postopku volitev prišlo do takih nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid, tako da bi bil ta drugačen, če se nepravilnosti ne bi zgodile, za svoje trditve pa mora ponuditi ustrezne dokaze.9 To stališče sledi usmeritvi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je pojasnilo, da niso dovolj zgolj zatrjevanja, četudi so lahko povsem verjetna, ampak mora stranka predložiti konkreten dokaz o specifičnem incidentu, ki pomeni zatrjevano kršitev. Šele, če so argumenti in dokazi dovolj močni in prepričljivi, torej če se navedbe pritožnika ujemajo z določenimi poročili, dokumentiranimi ali listinskimi dokazi, dobi pristojni organ oziroma sodišče obveznost, da natančneje razišče dejansko stanje.10 Pritožnik v konkretni zadevi ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi izkazal, da so napake pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti ustvarile dvom v poštenost volilnega izida. Sodišče meni, da velja ob tem izpostaviti, da je glasovanje po pošti vendarle posebna oblika glasovanja, ki je dopuščena zelo majhnemu krogu ljudi, med drugim tudi oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih (v konkretnem primeru je bilo to nekaj manj kot 0,7 % vseh volivcev, ki so glasovali v drugem krogu volitev župana). Četudi ni dvoma, da je do napake pri ugotavljanju volilnega izida prišlo, sodišče zato glede na naravo glasovanja po pošti meni, da ta pri ostalih volivcih ni vzbudila dvoma v izid volitev, oziroma pritožnik za to ni predložil nobenega dokaza in te svoje trditve tudi ni utemeljil. Cilj vsakega volivca sicer je, da se glas, ki ga odda, upošteva. Zaradi napake pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti se glasovi volivcev, ki so na ta način veljavno glasovali v drugem krogu županskih volitev (5 volivcev), niso upoštevali, kar je kršitev, vendar pa to ni spremenilo končnega volilnega rezultata, saj je stranka z interesom tudi brez teh glasov (oziroma brez glasov volivcev, ki so glasovali po pošti) prejela večje število glasov od pritožnika.

103. Pritožnik je pri izvedbi glasovanja po pošti navajal še druge nepravilnosti, in sicer, da naj bi D. D., ki naj bi bila osebna tajnica in predstavnica stranke z interesom, poleg tega pa tudi članica OVK, v DU ... nagovarjala oskrbovance naj volijo. Tem volivcem naj tudi ne bi bila zagotovljena tajnost glasovanja, saj naj bi morali glasovati v navzočnosti tretje osebe. Iz pritožbe je mogoče razumeti (četudi to sicer ni izrecno zapisano), da pritožnik meni, da oskrbovanci tudi niso sami izpolnjevali glasovnic (da jih je torej nekdo drug), saj trdi, da so črte, s katerimi so bili obkroženi kandidati na glasovnici, ravne, podpisi oskrbovancev na volilnih kartah pa zapisani s tresočo roko. V primeru treh volivk naj bi bili njihovi podpisi na zahtevi za glasovanje po pošti in volilni karti različni.

104. Sodišče glede D. D. najprej ugotavlja, da ne gre za osebno tajnico stranke z interesom, niti ne za njeno predstavnico, je pa D. D. članica OVK A. (o vsem tem se je sodišče podrobneje izjasnilo v poglavju "O članih OVK" te obrazložitve in se zato, da bi se izognilo ponavljanju, na tem mestu na te svoje zaključke sklicuje). Pritožnik ni predložil nobenega dokaza, ki bi utemeljeval njegovo zatrjevanje, da je D. D. v DU ... nagovarjala oskrbovance, naj volijo. Dokazni predlog, naj sodišče pridobi izpiske iz dnevnika obiskovalcev v DU ... v času pred drugim krogom županskih volitev (od 20. 11. 2022 do 4. 12. 2022), je zato neprimeren (lahko bi, ker gre verjetno za več obiskovalcev v domu, pomenil tudi neupravičen poseg v pravico drugih oskrbovancev ali obiskovalcev do zasebnosti). Sodišče je zato ta dokazni predlog zavrnilo. Tudi kolikor je D. D. prihajala v DU ..., ta podatek ne bi povedal ničesar o namenu njenih prihodov. Zgolj dejstvo, da je zaposlena pri Občini A. in da je članica OVK, namreč še ni razlog, da v času pred volitvami ne bi smela prihajati v DU ... Izpostavljanje pripovedovanj drugih o domnevnih obiskih D. D., ne da bi pritožnik izkazal, da je do obiskov oskrbovancev (in katerih) v DU ... prišlo in s kakšnim namenom, zato po presoji sodišča ni pravilen pristop za to, da bi sodišče dobilo obveznost, da bi samo raziskovalo dejansko stanje o tem z zbiranjem podatkov o obiskovalcih v DU ... Nenazadnje pa pritožnik tudi ne pove, kako naj bi D. D. ob domnevnih obiskih vplivala na končni volilni rezultat in kako naj bi to vplivalo na verodostojnost volitev. Sklepanje pritožnika, da bi vsi tisti, ki so glasovali po pošti, v primeru, če D. D. ne bi prihajala k njim (domnevno), glasovali za pritožnika, ostaja zgolj na ravni z ničemer izkazane špekulacije. Sodišče zato ne sledi njegovi zahtevi, naj zaradi domnevnega ravnanja D. D. razveljavi celotne volitve ali vsaj glasovanje po pošti.

105. Smiselno enako to velja tudi za trditev pritožnika, da naj bi bila oskrbovancem DU ..., ki so glasovali po pošti, kršena tajnost glasovanja, saj naj bi glasovali v navzočnosti tretje osebe, oziroma da naj ne bi glasovali sami. Tudi v zvezi s temi očitki pritožnik ni predložil nobenega dokaza, pač pa zgolj navajal, da gre za hujše kršitve, zaradi katerih je treba volitve razveljaviti oziroma razveljaviti vsaj glasovanje po pošti. Sodišče meni, da izpostavljanje trditev o domnevnih kršitvah, za katere je pritožnik, kot navaja, slišal od drugih, ni dovolj, da bi sodišče dobilo obveznost izvedbe dokaznega postopka s tem, da bi zasliševalo oskrbovance (T. T., U. U., V. V., Z. Z., Ž. Ž., X. X., Y. Y. in C. C. C.) ter skrbnico ene od oskrbovank (E. E., ki naj bi izpovedala o tem, kar ji je povedala oskrbovanka). Te dokazne predloge je sodišče kot neprimerne zavrnilo, saj se nepravilnosti na volišču dokazujejo z volilnim gradivom in ne z naknadnimi izjavami prič.11 Iz enakih razlogov je sodišče kot neprimeren zavrnilo tudi dokazni predlog, da naj bi pregledalo vse glasovnice volivcev, ki so glasovali po pošti in dokazni predlog za imenovanje izvedenca grafologa, ki naj bi preverjal, ali so tisti volivci, ki so glasovali po pošti, sami izpolnjevali glasovnice, in sicer s primerjavo glasovnic in podpisov volivcev na volilnih kartah (pri čemer pritožnik ni pojasnil, kako naj bi bilo sploh mogoče ugotoviti, katero glasovnico je oddal posamezni volivec, da bi jo bilo mogoče primerjati z njegovo volilno karto) in s primerjavo podpisov volivk O. O., P. P. in R. R. na zahtevah za glasovanje po pošti in volilnih kartah. OVK niti v času, ko so volivci vlagali zahtevke za glasovanje po pošti, niti med izvedbo tega glasovanja niti na dan po volilnem dnevu ni prejelo nobenega ugovora volivca, ki bi uveljavljal, da je pri izvedbi glasovanja po pošti prišlo do zatrjevanih nepravilnosti, prav tako sodišče nima podatka, da bi bila zoper neznano tretjo osebo, ki jo omenja pritožnik, vložena ovadba pristojnim organom zaradi kršitve pravice volivca do tajnosti glasovanja. Zgolj na podlagi govoric o tem, kako naj bi potekalo glasovanje po pošti zato ni mogoče zahtevati od sodišča, da bi izvajalo predlagane dokaze. Šele, če so argumenti in dokazi dovolj močni in prepričljivi ter se navedbe pritožnika ujemajo z določenimi poročili, dokumentiranimi ali listinskimi dokazi, dobi pristojni organ oziroma sodišče obveznost, da natančneje razišče dejansko stanje.12 Takih dokazov pa pritožnik ni predložil, pač pa se le skliceval na to, kar so mu povedal drugi.

106. Glede pritožnikovega ugovora, da stanovalci v OVK niso prejemali volilnega gradiva, sodišče ugotavlja, da je OVK z listinami izkazala, kakšno gradivo je poslala volivcem v DU ..., ki so glasovali po pošti (glej zgoraj) in zato ugotavlja, da pritožnikov ugovor ni utemeljen. Kolikor pa je imel pritožnik v mislih, da stanovalcem ni bilo dostavljeno gradivo, s katerim so kandidati nagovarjali volivce pred volitvami, pa sodišče meni, da gre za gradivo, za katerega mora poskrbeti vsak kandidat sam. Pritožnik ob tem ne konkretizira niti za kakšno gradivo je šlo niti ne pojasni, kaj so bili razlogi, da naj ga volivci v DU ... niso prejeli, sodišče pa se do nekonkretiziranega ugovora ne more in tudi ni dolžno opredeljevati.

**O različno žigosanih glasovnicah:**

107. Pritožnik v pritožbi navaja, da so se na volitvah v drugem krogu županskih volitev pojavile dve vrsti glasovnic, in sicer take, ki so imele dva žiga in take, ki so imele le en žig. Prvi žig, ki je bil nameščen na sredini spodnjega dela glasovnice, je bil na to mesto natisnjen, drugi žig, umeščen desno od sredinskega, pa je bil "živi" žig, ki je bil odtisnjen le na nekaterih glasovnicah. Pritožnik meni, da so vse glasovnice, ki so bile razdeljene volivcem in niso imele predhodno odtisnjenega dodatnega žiga, same po sebi neveljavne, saj njihove pristnosti ni mogoče preveriti, kar pa je po njegovem prepričanju razlog za razveljavitev volitev. Tožena stranka je na te očitke odgovorila s pojasnilom, da so bile glasovnice le ene, sestavljene v skladu z zakonodajo. Dodatno so se žigosale glasovnice, ki so bile uporabljene na predčasnem glasovanju, to pa zato, da se glasovnica iz predčasnega glasovanja ne bi kasneje pojavila na kakšnem drugem volišču. Po pojasnilu tožene stranke, da je glasovnice na opisani način dodatno žigosal volilni odbor na predčasnem glasovanju, je pritožnik navajal še, da je bil tak način ravnanja v nasprotju z navodili DVK, saj bi morala glasovnice žigosati OVK, kar je še dodaten razlog, ki utemeljuje njegovo zahtevo za razveljavitev volitev ali vsaj za razveljavitev predčasnega glasovanja.

108. Sodišče je v dokaznem postopku pregledalo več fotografij glasovnic, ki jih je pritožbi priložil pritožnik, in sicer fotografiji dveh glasovnic za glasovanje v prvem krogu volitev dne 20. 11. 2022, kjer je na glasovnicah odtisnjen en žig, fotografije štirih glasovnic iz predčasnega glasovanja v drugem krogu županskih volitev, kjer sta na glasovnicah vidna dva žiga in fotografije petih glasovnic za glasovanje v drugem krogu županskih volitev, kjer je na glasovnic viden en žig. Zavrnilo pa je izvedbo dokaza z vpogledom v fotografijo glasovnice za glasovanje v drugem krogu županskih volitev dne 4. 12. 2022 v Občini B., saj gre za drugo občino in zato ta glasovnica za odločanje ni relevantna.

109. Navedbe tožene stranke, da so se dodatno žigosale glasovnice, s katerimi so volivci glasovali na predčasnem glasovanju, je potrdila Š. Š., predsednica volilnega odbora za predčasno glasovanje, ki jo je sodišče zaslišalo kot pričo. Pojasnila je, da so volivcu, ki je prišel na predčasno glasovanje, izročili glasovnico, ki so jo najprej žigosali, to pa zato, da ne bi volivec glasovnice morebiti odnesel s sabo in jo nato prinesel na redno glasovanje. Glasovnice je na tak način žigosala tista članica volilnega odbora, ki je takrat, ko je prišel volivec, izdajala glasovnice. Kam točno je odtisnila žig, se z gotovostjo ne spomni, zdi pa se ji, da je bilo največ glasovnic žigosano v zgornji desni kot. Glasovnice, ki so jih dobili za potrebe izvedbe predčasnega glasovanja so bile žigosane v sredini spodaj, niso pa imele dodatnega žiga.

110. Na podlagi izvedenih dokazov sodišče ugotavlja, da so bile glasovnice, na katerih sta bila dva žiga, torej vnaprej natisnjeni žig na sredini spodaj ter dodatno odtisnjen "živi" žig, izdane volivcem na predčasnem glasovanju. Iz fotografij glasovnic, ki jih je predložil pritožnik, je mogoče razbrati, da je bil dodatni žig odtisnjen na glasovnico spodaj desno. Da bi presodilo, ali je bil tak način dodatnega žigosanja glasovnic pravilen in ali je to vplivalo na pravilnost postopka volitev, je sodišče izhajalo iz Navodil DVK občinskim volilnim komisijam v zvezi z izvedbo lokalnih volitev dne 22. novembra 2022 (št. 041-116/2022-2 z dne 30. 8. 2022). Ta so v 7.3. točki določala, da OVK glasovnice za posebne oblike glasovanja dodano žigosa z originalnim žigom OVK, in sicer glasovnice za predčasno glasovanje v levem spodnjem kotu. OVK mora biti ob tem pozorna, da se odtisnjen žig ne dotika navodila za glasovanje, ki je na glasovnici in tistega dela glasovnice, kjer so vpisani kandidati. Izvedeni dokazi kažejo, da je pri izvedbi predčasnega glasovanja v drugem krogu županskih volitev v Občini A. prišlo do nekoliko drugačnega postopanja. Dodatnega žigosanja ni opravila OVK, pač pa volilni odbor za predčasno glasovanje, dodatni žig pa je bil namesto na levo stran glasovnice odtisnjen na desno.

111. Sodišče meni, da je treba pri presojanju opisanega odstopanja dodatnega žigosanja glasovnic, ki so bile uporabljene na predčasnem glasovanju, upoštevati naravo in namen Navodil DVK. Navodila za volilne organe niso zavezujoča, pač pa gre za priporočila, dana s ciljem, da se zagotovi učinkovit in pošten postopek volitev. DVK je v uvodu navodil opredelila, da je za zagotovitev zakonitosti izvedbe lokalnih volitev sprejela "strokovna navodila, usmeritve in priporočila", kar pomeni, da ne gre za obvezno zahtevo kako naj ravnajo posamezne OVK, pač pa za pripomoček pri izvedbi volitev. Prav zato je v primeru odstopanj od teh navodil treba oceniti, kakšen cilj je posamezno navodilo zasledovalo. Sodišče ukrep dodatnega žigosanja glasovnic, ki se uporabijo na predčasnem glasovanju (ali v primeru glasovanja po pošti) razume kot tehnični ukrep, s katerim se skuša zagotoviti, da med glasovanjem ne prihaja do zmede, napak ali goljufij. Brez tega ukrepa bi obstajala možnost, da bi se glasovnice, ki so bile dane volivcem na predčasnem glasovanju, oddale šele na volilni dan, kar pa bi imelo za posledico neujemanje oddanih glasovnic s številom volilnih upravičencev in v skrajni posledici mogoče celo vplivalo na verodostojnost izida glasovanja. Sodišče zato meni, da je v smislu teh ciljev Navodil DVK treba presojati tudi ravnanje OVK in volilnega odbora za predčasno glasovanje v konkretnem primeru. Res je sicer, da iz Navodil izhaja, da naj glasovnice za predčasno glasovanje žigosa OVK, vendar pa se je prepustitev tega opravila volilnemu odboru, ob upoštevanju, da je predčasno glasovanje trajalo le en dan in da ni bilo mogoče vnajprej predvideti koliko volivcev se bo udeležilo predčasnega glasovanja, kaže kot racionalna in razumljiva, predvsem pa, kar je bistveno, ni vplivala na zakonitost izvedbe predčasnega glasovanja. Enako to velja tudi za položaj dodatno odtisnjenega žiga, torej na glasovnici desno spodaj namesto levo spodaj. Tudi ta ukrep gre razumeti zgolj kot tehničnih ukrep s ciljem, da se prepreči morebitna uporaba glasovnic, izdanih na predčasnem glasovanju, na volilni dan in zato stran odtisa dodatnega žiga nima vpliva na zakonitost izvedbe glasovanja.

112. Sodišče v drugačnem načinu žigosanja glasovnic, ki so bile uporabljene na predčasnem glasovanju, od tistega, ki so ga določala Navodila DVK, ne najde kršitev, ki bi vplivale na pravilnost izvedbe predčasnega glasovanja ali bi vzbujale dvom v poštenost volilnega izida. Nenazadnje, ker navodila niso predpis in za OVK niso obligatorne (so pa za volilne organe priporočene in so dobrodošla opora pri izvedbi volitev), volilnim organom, ki so izvedli predčasno glasovanje v drugem krogu županskih volitev v Občini A. ni mogoče očitati, da so ravnali nezakonito, nepravilno ali da so s svojim ravnanjem vplivali na pošteno izvedbo predčasnega glasovanja, pač pa je bil namen dodatnega žigosanja glasovnic po presoji sodišča kljub drugačnemu pristopu dosežen. Četudi bi izvedbo dodatnega žigosanja vendarle šteli za napako (pa je sodišče ne šteje), po mnenju sodišča tudi sicer ni izkazano, da bi šlo za nepravilnost, ki bi vplivala na volilni izid. **O izvedbi predčasnega glasovanja in o ugotavljanju volilnega rezultata na volišču za predčasno glasovanje:**

113. Sodišče je po izvedbi dokaza z vpogledom v zapisnik o delu volilnega odbora za predčasno glasovanje v drugem krogu lokalnih volitev župana v Občini A. ugotovilo pomanjkljivosti, saj v zapisniku ni navedeno, kakšno je bilo število neuporabljenih glasovnic. Neobičajno (čeprav ne nemogoče) pa je bilo po oceni sodišča tudi to, da je v zapisniku zapisano, da je volilni odbor od OVK prevzel točno enako število glasovnic za volitve župana kot je bilo število volivcev, ki so glasovali na predčasnem glasovanju.

114. Sodišče je z namenom, da ta vprašanja razjasni, najprej prebralo potrdilo o prevzemu volilnega gradiva. Iz potrdila izhaja, da je volilno gradivo za predčasno glasovanje dan pred izvedbo tega glasovanja (29. 11. 2022) prevzela predsednica volilnega odbora Š. Š., in sicer 3.527 glasovnic za volitve župana, nadalje glasovnice za volitve članov sveta krajevne skupnosti, volilne imenike za vsa volišča ter drug volilni material (razglase, volilno skrinjico, zastore, obrazce zapisnikov, zastavi, pomožno gradivo). Dan po izvedbi predčasnega glasovanja (1. 12. 2022) je predsednica volilnega odbora OVK vrnila 3.399 neuporabljenih glasovnic za volitve župana, neuporabljene glasovnice za volitve članov sveta krajevne skupnosti, volilne imenike in zastave, na volilni dan pa po zaključku glasovanja še kuverto z glasovnicami za volitve župana, volilno skrinjico in zastore. Iz predstavljenih podatkov je mogoče izračunati, da je bilo na predčasnem glasovanju v drugem krogu volitev župana volivcem izdano 128 glasovnic (3.527 - 3.399 = 128), torej tako število, kot je bilo število volivcev, ki so se po podatkih zapisnika udeležili predčasnega glasovanja. Obenem je mogoče zaključiti, da je bil zapisnik volilnega odbora sestavljen očitno nepravilno, saj je volilni odbor prevzel 3.527 glasovnic in ne 128, kot je zapisano.

115. Sodišče je o opisanih neskladjih zaslišalo predsednico volilnega odbora za predčasno glasovanje Š. Š. Povedala je, da je dan pred izvedbo predčasnega glasovanja v drugem krogu volitev župana med drugim prevzela tudi glasovnice. Te so bile razdeljene v več ovitkov, in sicer po posameznih voliščih. Na traku, s katerim so bile glasovnice ovite, je bilo zapisano koliko jih je. Glasovnic ni štela. Ko so vodili glasovanje na volišču, so, preden so volivcu izdali glasovnico, na ovitku naredili kljukico in s tem označili, da je bila glasovnica dana volivcu. Volivci so imeli s sabo vabila na volitve, kjer je bilo navedeno na katero volišče so povabljeni. Glasovnico so zato vzeli iz tistega kupa glasovnic, ki so se nanašale na volišče, na katerega je bil vabljen volivec. Že med samim glasovanjem so sproti preverjali število teh kljukic in število volivcev, ki so glasovali na volišču po podatkih volilnih imenikov. Ker se je ob zaključku glasovanja število kljukic na ovitkih glasovnic ujemalo s podatki po volilnih imenikih o številu volivcev, ki so glasovali, so zaključili, da je na volišču glasovalo 128 volivcev. Neuporabljene glasovnice so vrnili OVK. Pred oddajo jih niso šteli, saj se jim je število ujemalo. Volilno skrinjico z glasovnicami volivcev, ki so glasovali, so po zaključenem predčasnem glasovanju zapečatili in jo zaščitili v zaklenjenem prostoru. Po zaključenem glasovanju na volilni dan so skrinjico odpečatili in prešteli glasove. Spomni se, da je bilo 127 veljavnih in 1 neveljavna glasovnica. Zapisnik o delu volilnega odbora je sestavila po zaključenem štetju glasovnic, torej na dan nedelje zvečer. Vpisala je, da je volilni odbor prejel takšno število glasovnic, kot so jih izdali volivcem, ki so glasovali na predčasnem glasovanju, saj je razumela, da je zapisnik treba sestaviti na tak način.

116. Sodišče je z namenom, da bi nedvoumno razjasnilo potek predčasnega glasovanja v drugem krogu volitev župana, pregledalo vse volilne imenike. Volivci, ki so glasovali na predčasnem glasovanju, so bili označeni s črko "P" pred zaporedno številko takega volivca, kar med strankami ni sporno.13 Po tem, ko je sodišče po volilnih imenikih preštelo vse tako označene volivce, je ugotovilo, da jih je bilo označeno 127, torej eden manj kot pa je bilo v zapisniku o delu volilnega odbora za predčasno glasovanje navedeno, da je bilo volivcev, ki so oddali svoj glas na predčasnem glasovanju v drugem krogu županskih volitev. Sodišče je zato preštelo še vse glasovnice, ki so bile oddane na predčasnem glasovanju v drugem krogu županskih volitev ter ugotovilo, da jih je bilo 128 (127 veljavnih in 1 neveljavna), torej toliko, kot je bilo to navedeno v zapisniku volilnega odbora. Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da je volilni odbor za predčasno glasovanje očitno naredil napako, ko enega volivca, ki je glasoval, ni ustrezno označil v imeniku. Ker pa se število volivcev, ki so glasovali na volitvah v občini v drugem krogu volitev župana, ujema s številom oddanih glasovnic (1.775), sodišče sklepa, da je bil eden od volivcev, ki so glasovali na predčasnem glasovanju, sicer obkrožen v volilnem imeniku, ni pa bila pred zaporedno številko, pod katero je bil vpisan v imenik, zapisana črka "P" in je prišlo do razhajanja med številom volivcev, ki so bili na tak način označenih v volilnih imenikih, in številom glasovnic, ki so bile oddane na predčasnem glasovanju. Druga odstopanja po zaključku glasovanja niso bila ugotovljena.

117. Po presoji sodišča je izvedeni dokazni postopek pokazal, da je pri delu volilnega odbora za predčasno glasovanje v drugem krogu volitev župana prišlo do nepravilnosti, in sicer do nepravilno vodenega zapisnika o delu volilnega odbora in do tega, da pri enem od volivcev, ki so glasovali predčasno, ni bilo označeno, da je glasoval na tak način. Sodišče je nepravilnosti ugotovilo tudi glede prevzema volilnega gradiva, saj bi moral volilni odbor ob prevzemu glasovnic te prešteti14 in s tem preveriti, če je prejel tako število glasovnic, kot je bilo to navedeno v potrdilu o prevzemu oziroma na trakovih, v katerih so bile glasovnice. Volilni odbor bi moral glasovnice nato prešteti še pred pričetkom glasovanja, po zaključku glasovanja pa prešteti neuporabljene glasovnice, preden je te izročil OVK. To, da je OVK volilnemu odboru izročila toliko glasovnic, kot je bilo volivcev v občini v času drugega kroga županskih volitev, sodišču ni sporno. DVK priporoča, da OVK pripravi primerno število glasovnic za izvedbo predčasnega glasovanja15 in da zagotovi sledljivost njihovega števila, vendar pa tega, kaj je "primerno število" ne pojasni in gre zato za vsakokratno oceno OVK. To pa vodi sodišče do zaključka, da so lahko volilnemu odboru za predčasno glasovanje izročene tudi vse glasovnice, če OVK oceni, da je izvedba predčasnega glasovanja zato lažja.

118. Kljub opisanim napakam pa sodišče ugotavlja, da se je po izvedenih volitvah število vseh oddanih glasovnic ujemalo s številom vseh volivcev, ki so glasovali v drugem krogu volitev župana, kar je za presojo pravilne izvedbe volitev ključnega pomena. Opustitve (napake) volilnega odbora na predčasnih volitvah bi bile objektivno upoštevne le, kolikor bi prišlo pri takih podatkih do odstopanj, zaradi katerih ne bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti kakšno število volivcev se je udeležilo volitev, kakšno je bilo število volivcem izdanih glasovnic in koliko glasovnic so volivci oddali, s tem pa bi bil onemogočen vsak nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo izvedbe volitev. Do tega odstopanja pa, kot je že bilo navedeno, v konkretnem primeru ni prišlo in zato sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenega volilnega izida. Četudi je pritožnik v pritožbi izpostavil, da je pri predčasnem glasovanju prišlo do napak in da je zato treba volitve razveljaviti, pa nenazadnje tudi ni utemeljil, kako naj bi te napake vplivale na volilni izid, tako da bi bil ta drugačen, če se ne bi zgodile, niti v tej smeri ni ponudil primernih dokazov.

119. Na tem mestu se zaradi razjasnitve vseh okoliščin sodišče opredeljuje še do pomisleka pritožnika, da je bilo natisnjenih več glasovnic kot je bilo volivcev. Četudi Navodila DVK št. 041-116/2022-2 z dne 30. 8. 2022 določajo, da se za izvedbo glasovanja pripravi in volilnemu odboru izroči takšno število glasovnic, kot je število volivcev, vpisanih v volilni imenik, je sodišču znano, da je praksa občinskih volilnih komisij, da natisnejo več glasovnic od tega števila, to pa zato, ker se lahko kakšna od glasovnic uniči, poškoduje ali se ugotovi, da je slabo natisnjena. Pomembno je zgolj to, da je število natisnjenih glasovnic znano, da je znano koliko glasovnic prevzame posamezni volilni odbor, da je znano koliko je uporabljenih in neuporabljenih glasovnic, da je znano število volivcev, ki so glasovali ter da se ti podatki ujemajo. V predmetni zadevi sodišče na podlagi predloženega volilnega gradiva odstopanj ni ugotovilo.

120. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče meni, da nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri predčasnem glasovanju v drugem krogu volitev župana, niso take, da bi vplivale na poštenost postopka kot celote. Kot je že bilo v tej obrazložitvi večkrat poudarjeno - volilni spor po volilnem dnevu ima namen zagotoviti sodno varstvo volilne pravice in je namenjeno javnemu interesu oziroma varstvu ustavnopravnih vrednot. Ustavno sodišče je pojasnilo, da Upravno sodišče preizkusa poštenost volilnega postopka ter preverja, ali so bila spoštovana volilna pravila in zagotovljena enakopravnost kandidatov in ali je bila verodostojno ugotovljena izražena volja volivcev v volilnem izidu, da bi se doseglo zaupanje v pošteno izvedbo volitev.16 Četudi je sodišče pri izvedbi predčasnega glasovanja v predmetni zadevi ugotovilo napake, pa te nepravilnosti niso mogle vplivati na volilni izid, kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih odstavkih. Če bi sodišče zaradi teh napak razveljavilo volitve (po naravi stvari ne bi bilo mogoče razveljaviti le predčasnega glasovanja), bi zato, ker napake niso vplivale na volilni izid, nedopustno poseglo v učinkovito uresničevanje volilne pravice drugih volivcev oziroma v učinkovito izvedbo lokalnih volitev.

**O volišču št. ... – B.:**

121. Pritožnik zatrjuje, da je pri glasovanju na volišču št. ... – B. prišlo do nepravilnosti, ki vplivajo na volilni izid. Navaja, da je bilo volišče v pisarniškem zabojniku, ki je bil postavljen na ljudem neznano mesto, brez naslova, kar naj bi med volilnimi upravičenci povzročilo zmedo in jim kršilo aktivno volilno pravico. Predlaga, naj se zato na tem volišču drugi krog volitev župana razveljavi ter razpišejo nove volitve. Tožena stranka in stranka z interesom pritožnikove ugovore zavračata in zatrjujeta, da so bili volivci o kraju volišča seznanjeni, volišče pa da je bilo na dan volitev urejeno in označeno tako, kot zahtevajo navodila DVK. Sodišče je torej moralo ugotoviti, ali so bili volivci, ki so bili upravičeni voliti na volišču B., pravilno obveščeni o tem kje bodo potekale volitve, in kolikor bi ugotovilo, da niso bili, ali je taka zatrjevana nepravilnost vplivala na volilni izid. 122. Volišča določi občinska volilna komisija (76. člen ZLV), ki volivce tudi obvesti o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik (77. člen ZLV). Glede organizacije in dela na voliščih se smiselno uporabljajo določbe ZVDZ (75. člen ZLV). Po določbi 39. člena ZVDZ mora OVK najpozneje sedem dni po razpisu volitev Geodetski upravi Republike Slovenije sporočiti območja volišč, ta pa najpozneje 14 dni po razpisu volitev uskladi območja volišč v registru prostorskih enot. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi tako določenih območij za vsako posamezno volišče sestavi splošni volilni imenik, volilne imenike pa nato pregledajo upravne enote za območje svoje krajevne pristojnosti (22. člen ZEVP-2). Za vsako volišče se določi poseben prostor, kot volišče pa se šteje objekt, v katerem se glasuje, dvorišče tega objekta in določen prostor okrog objekta (64. člen ZVDZ).

123. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da so volivci pred prvim krogom lokalnih volitev, ki so potekale 20. 11. 2022, prejeli obvestilo o lokalnih volitvah. V obvestilu je bilo navedeno, da bo volišče v vaškem domu B. ter da obvestilo velja tudi za drugi krog volitev župana, kolikor bo ta izveden. Sodišče zato meni, da vpogled v fotografijo Obvestila DVK Predsedniške volitve B. - Gostilna pri ... in vpogled v obvestilo: Sprememba sedeža volišča B. - Volitve predsednika RS - II. krog, št. 041-4/2022-6244-299 z dne 7. 12. 2022 - privatna hiša F. F., za kar je pritožnik predlagal, naj se izvedeta kot dokaz, za predmetni postopek nista relevantna dokaza. Gre namreč za obvestili, ki se nanašata na povsem druge, to je predsedniške volitve (ki jih ne vodi OVK, pač pa okrajna volilna komisija), o lokalnih volitvah, torej tudi volitvah župana, pa so bili volivci obveščeni s posebnim, prej opisanim obvestilom. Prav tako je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog za vpogled v e-poštno sporočilo, ki ga je na DVK naslovila G. G., saj je bilo poslano pred prvim in ne pred drugim krogom lokalnih volitev.

124. Stranke postopka so soglasne, da vaški dom B. (v katerem naj bi bilo glede na navedbo v obvestilu volivcem volišče za oba kroga lokalnih volitev) v času volitev še ni bil zgrajen. Med strankami pa tudi ni sporno, da je OVK pred drugim krogom volitev vsem gospodinjstvom v Občini A. poslala Javno objavo kandidatur za župana (drugi krog) in za člane sveta krajevnih skupnosti (naknadne volitve) v Občini A., iz katerega med drugim izhaja, da bodo volišča na običajnih mestih, s spremembo pri volišču B., kjer bi moralo biti volišče v novozgrajenem vaškem domu, da pa bo namesto tega v pisarniškem kontejnerju v neposredni bližini mesta, kjer bi moral stati vaški dom, saj ta zaradi zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja še ni bil zgrajen.

125. Četudi je bilo v obvestilu o volitvah za volišče B. navedeno, da bo volišče v vaškem domu, ki takrat še ni obstajal, sodišče ugotavlja, da so bili z javno objavo pred drugim krogom volitev za župana volivci seznanjeni, da bo drugi krog županskih volitev potekal v pisarniškem zabojniku na mestu, kjer bi moral biti postavljen vaški dom. Ker so po javno dostopnih podatkih B. manjše naselje17 (iz zapisnika o delu volilnega odbora in volilnega imenika izhaja, da je imelo na tem volišču možnost voliti 243 volivcev, volitev pa se je udeležilo 131 volivcev), sodišče ne dvomi, da je bila lokacija volišča volivcem znana in da niso mogli biti v zmoti o tem, kje bodo potekale volitve, pisarniški zabojnik pa tudi ni objekt, ki bi ga bilo v majhnem naselju mogoče spregledati. Temu pritrjuje tudi volilna udeležba na volišču, ki ni bistveno odstopala od povprečne volilne udeležbe v občini, oziroma je bila od te celo višja. Sodišče ne sledi pritožniku, ki navaja, da naj volišče ne bi bilo primerno označeno, kar naj bi dokazoval izpis iz FB strani ... s sliko zabojnika. Fotografija je bila na FB strani objavljena 18. 11. 2022 (petek), torej pred prvim krogom lokalnih volitev in zato ne more izkazovati niti kakšna je bila ureditev volišča v prvem, še manj pa v drugem krogu volitev, saj, kot je znano, volilni odbori volišča praviloma urejajo in opremljajo dan pred volitvami (na dan sobote) oziroma na dan volitev pred odprtjem volišč.

126. Iz zapisnika o delu volilnega odbora na volišču B. v drugem krogu volitev župana izhaja, da se je volilni odbor na volišču zbral 3. 12. 2022 ob 17.00 uri, torej dan pred volitvami, ko je, poleg drugega, uredil volišče in pritrdil razglase s seznamom kandidatov. Pritožnik sodišču ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da volišče v času drugega kroga županskih volitev ni bilo primerno označeno in urejeno. Med glasovanjem je bil od 9.05 do 9.10 ure in od 18.50 do 19.20 ure (torej še 20 minut po zaprtju volišča) na volišču navzoč pritožnikov zaupnik K. K., ki ni imel pripomb na izvedbo glasovanja, pa tudi OVK v času pred drugim krogom volitev, v času volitev in po njih ni prejela nobenega obvestila ali ugovora volivcev glede uveljavljanja volilne pravice na volišču B. 127. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da pritožnikova trditev, da naj bi bili volivci zmedeni zaradi lokacije volišča v B. ter da to ni bilo ustrezno označeno in urejeno, ni izkazana, pritožnik pa tudi sicer ni pojasnil, kako naj bi izvedba volitev v B. v pisarniškem kontejnerju vplivala na volilni izid drugega kroga županskih volitev, kot to zatrjuje. Sodišče torej ni ugotovilo nepravilnosti, ki bi lahko ustvarile dvom o pravilnost izvedbe volitev, kar pa pomeni, da pritožnikova zahteva, naj sodišče razveljavi glasovanje v drugem krogu volitev župana na volišču B. ni utemeljena.

**O obljubi stranke z interesom izpadlemu kandidatu za župana Č. Č. v volilni kampanji pred drugim krogom volitev župana:**

128. Pritožnik stranki z interesom očita, da je v volilni kampanji pred drugim krogom županskih volitev kandidatu za župana Č. Č., ki se ni uvrstil v drugi krog volitev župana, obljubila, da bo, če ji javno izrazi podporo, v novem mandatu postal poklicni podžupan Občine A. S tem naj bi stranka z interesom zaradi svoje koristi dala obljubo drugemu v breme javnih sredstev, kar po pritožnikovem mnenju presega običajno volilno udejstvovanje. Č. Č. je stranko z interesom nato javno podprl, kar je po prepričanju pritožnika vplivalo na končni rezultat, sebi pa je s tem zagotovil osebno korist, to je zaposlitev pri občini. Od 1. 1. 2023 dalje je Č. Č. zaposlen kot podžupan Občine A., pa tudi stranka z interesom opravlja funkcijo županje poklicno.

129. Sodišče ugotavlja, da med strankami ni sporno, da je stranka z interesom v volilni kampanji pred drugim krogom županskih volitev napovedala, da bo v primeru njene zmage na volitvah Č. Č. postal poklicni podžupan Občine A. Sporno tudi ni, da je Č. Č. v drugem krogu volitev njeno kandidaturo javno podprl ob napovedi, da bo v primeru zmage stranke z interesom funkcijo podžupana opravljal poklicno, in da je od 1. 1. 2023 dalje tudi zaposlen na tej funkciji. Vse to izhaja tudi iz posnetka zaslona FB profila Č. Č. in njegovih objav, iz slik objav H. H. na njegovi FB strani, iz videoposnetka (izseka) iz oddaje Primorska kronika na TV Koper, iz letaka stranke z interesom kot kandidatke za županjo pred drugim krogom volitev in iz sklepa o imenovanju podžupana Občine A. št. 032-0015/2022-1 z dne 23. 12. 2022, objavljenega v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 58 z dne 30. 12. 2022, kar vse je sodišče izvedlo kot dokaze v zadevi. Sodišče pa je zavrnilo dokazna predloga za pridobitev podatkov Občine A. o zaposlitvi stranke z interesom za obdobje zadnjih osmih let (zadnja dva mandata) ter za pridobitev podatka o tem, ali je Občina A. v zadnjih osmih letih imela poklicnega podžupana, saj ta dejstva med strankami niso sporna, nekdanja zaposlitev županje in podžupanov pa tudi sicer ni predmet tega postopka, niti za odločitev ni relevantna. Zavrnilo je tudi dokazni predlog za vpogled v objavo Č. Č. na FB z dne 3. 1. 2023 ter za vpogled v objavo na spletni strani Občine A. z dne 4. 1. 2023 o imenovanju Č. Č. za podžupana, saj dejstvo o njegovi zaposlitvi na tej funkciji med strankami ni sporno. Ker to dejstvo ni sporno in ker tudi ni sporno, da je Č. Č. podprl stranko z interesom v drugem krogu županskih volitev in že takrat napovedal, da bo v primeru njene zmage poklicni podžupan v občini, je sodišče kot nepotreben zavrnilo še dokazni predlog za njegovo zaslišanje. Sodišče je zavrnilo tudi dokazni predlog za vpogled v fotografijo pritožnika s kandidati, ki so za občinski svet kandidirali v ekipi pritožnika in bili, z izjemo D. D. D., tudi izvoljeni, saj ta dokaz za presojo, ali je obljuba stranke z interesom v predvolilni kampaniji o zaposlitvi Č. Č. vplivala na objektivnost volitev, ni relevanten.

130. Sodišče je pri presoji vprašanja, ali je stranka z interesom s tem, ko je v volilni kampanji pred drugim krogom volitev za župana napovedala, da bo v primeru zmage na volitvah zaposlila Č. Č., ta pa ji je javno obljubil svojo podporo, presegla mejo sprejemljivega volilnega udejstvovanja (s čimer naj bi po pritožnikovem stališču celo ravnala koruptivno in v škodo občinskih sredstev), izhajalo iz uveljavljene sodne prakse ESČP, ki je na podlagi člena 3 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o temeljnih človekovih pravicah pojasnilo, da načelo svobodnega izražanja mnenja na periodičnih parlamentarnih volitvah sestavljata dva elementa. Prvi element je, da se volitve in volilna kampanja ne smeta izvajati pod pritiskom za izbiro določenega kandidata ali politično stranko, drugi element pa je, da se na nobenega volivca ne sme neprimerno vplivati, da voli določenega kandidata ali politično stranko. To pomeni, da mora biti zagotovljena svoboda oblikovanja mnenja (volje) volivca in svoboda izražanja (iz)oblikovanega mnenja. Kar zadeva svobodo oblikovanja mnenja, institucije Sveta Evrope to opredeljujejo kot obveznost nosilcev javne oblasti, da zavzamejo nevtralno držo, še posebej kar zadeva uporabo medijev, financiranja strank, shodov, itd. Kar pa zadeva nedržavne subjekte, pa je prepovedano vplivanje na volivce preko groženj.18

131. V opisanih okvirih sodišče ne najde elementov nepravilnosti v podpori, ki jo je Č. Č. dal stranki z interesom ter s tem povezane obljube stranke z interesom o njegovi zaposlitvi. Sodišče meni, da tako ravnanje v predvolilni kampanji ni pravno prepovedano in ga lahko štejemo kot enega izmed vsebinskih pristopov v kampanji, ko kandidat javno predstavi svoje načrte delovanja v primeru izvolitve, tudi načrtovane kadrovske odločitve, na volivcih pa je, da se na podlagi tako predstavljene informacije prosto odločijo kateremu kandidatu bodo namenili svoj glas. V obravnavanem primeru so bili volivci s tem, ko je stranka z interesom napovedala (Č. Č. pa potrdil), da bo Č. Č. v primeru njene zmage na volitvah postal poklicni podžupan v občini, seznanjeni z njenimi načrtovanimi kadrovskimi potezami v primeru izvolitve in so se tudi na podlagi tega podatka v drugem krogu volitev odločali za izbiro med obema kandidatoma. Sodišče v ravnanju stranke z interesom (in Č. Č.) zato ne vidi niti grožnje niti prisile volivcev katerega od kandidatov naj izberejo. Izbira je bila še vedno v prosti presoji vsakega posameznega volivca. Da bi bila podpora Č. Č. pri izvolitvi stranke z interesom ključnega pomena ali odločilna, kot to navaja pritožnik, nenazadnje ne izkazujejo niti volilni rezultati v drugem krogu volitev, saj je bila razlika v številu, ki sta jih prejela stranka z interesom in pritožnik, majhna. Sodišče ob tem še dodaja, da je napovedovanje povolilnih povezav v slovenski volilni praksi tudi sicer pogosto, in to tako na lokalni kot na državni ravni, saj je, glede na naravo volilnega sistema, za učinkovito vladanje treba sklepati koalicije.

132. Sodišče ne sledi tožniku, da je stranka z interesom z obljubo Č. Č., da bo v primeru njene zmage na volitvah zaposlen kot poklicni podžupan, to storila neupravičeno v breme občinskih sredstev. Po Zakonu o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) je odločitev župana, ali bo opravljal funkcijo poklicno ali nepoklicno, avtonomna. Prav tako je avtonomna tudi njegova odločitev, ali bo imenoval podžupana in na kakšen način bo ta opravljal svojo funkcijo. Občina ima namreč najmanj enega podžupana, ki ga imenuje župan izmed članov občinskega sveta (prvi odstavek 33.a člena ZLS). Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, v soglasju z njim pa se lahko za poklicno opravljanje funkcije odloči tudi podžupan (34.a člen ZLS). S tem, ko se je stranka z interesom odločila, da bo funkcijo županje opravljala poklicno in s tem, ko je imenovala Č. Č. za podžupana, ki opravlja to funkcijo na enak način, torej ni neupravičeno bremenila občinskih sredstev, pač pa je odločitev sprejela v skladu s pooblastili, ki jih županu daje zakonodaja. Sklicevanje, kako je stranka v preteklih mandatih opravljala funkcijo županje in da je bila občina brez podžupanov, zato ni pomembno.

133. Pritožnik ravnanju stranke z interesom pripisuje tudi prekrškovno in kazensko naravo, vendar pa je že dosedanja sodna praksa19 pojasnila, da je v volilnem sporu dovoljeno s pravnimi sredstvi uveljavljati tako nepravilnosti, ki so kršitve pravil volilne kampanje, ki jih določa Zakon o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK), kot tudi druga (pravno) nedopustna ravnanja, ki so kot prekrški ali kazniva dejanja določena v drugih predpisih, in ki so lahko predmet presoje v prekrškovnih in kazenskih postopkih; vendar pa, ne glede na to, jo mora sodišče v volilnem sporu obravnavati z drugega vidika in v drugačnem obsegu, kot se take nepravilnosti presojajo v prekrškovnem in kazenskem postopku. Za zadevni primer torej zatrjevana prekrškovna in kazenska narava ravnanja stranke z interesom ni relevantna, ampak je sodišče ugotavljalo, ali je prišlo do (bistvene) kršitve volilne zakonodaje in zakonodaje, ki ureja volilno kampanjo, kar je ali bi lahko bistveno vplivalo na končni rezultat volitev. Sodišče tega, kot je pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, ni ugotovilo in zato ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj zaradi volilne kampanje, ki jo je stranka z interesom v drugem krogu vodila tudi s tem, da je napovedala zaposlitev Č. Č. na funkciji podžupana, razveljavi celotne volitve.

**O volilnem gradivu stranke z interesom, ki je bilo brez označbe kdo je naročnik gradiva:**

134. Pritožnik navaja, da je stranka z interesom pred drugim krogom volitev na domove volivcev poslala brošuro, iz katere pa ne izhaja kdo je njen naročnik in tudi ni mogoče preveriti kdo je plačnik, kar je v nasprotju s 7. členom ZVRK. To označuje kot zlorabo javnih sredstev, ki omogoča hiter dostop do volivcev in daje enemu kandidatu prednost pred drugim, zaradi česar je kršitev tudi bistveno vplivala na izid glasovanja. Stranka z interesom je v odzivu na ta del pritožnikove pritožbe navajala, da dejstvo, da je v tiskanih materialih pomotoma izpadla navedba naročnika, še ne vodi do zaključka, da sta bila tisk in distribucija letaka financirana iz občinskih sredstev.

135. Sodišče je pri presoji tega pritožbenega ugovora pregledalo račun štev. 2022-898 in račun Pošte Slovenije z dne 30. 11. 2022, oba izdana na stranko z interesom, ter prebralo dopis Občine A. o financiranju predvolilnih ali volilnih kampanj županskih kandidatov z dne 20. 2. 2023. 136. Sodišče na podlagi predloženih dokazov ugotavlja, da ni dvoma, da je na tiskanih materialih stranke z interesom, ki so bili razposlani na domove volivcev, izpadla navedba naročnika, četudi drugi odstavek 7. člena ZVRK zahteva, da mora biti v biltenih, katalogih ali drugih nosilcih objavljanja informacij, plakatih, prospektih in transparentih ter video straneh brez žive slike ter v telekomunikacijskih sporočilih, ki vsebujejo oglaševalske vsebine za volilno kampanjo, naveden naročnik take vsebine. Stranka z interesom je zatrjevala, da je do tega, da na njenem gradivu ni bilo navedbe naročnika, prišlo pomotoma, da pa je bila sama naročnik in plačnik gradiva, kar je izkazala z dvema računoma, s katerima je razpolagala v času vložitve odgovora na pritožbo.

137. Sodišče ugotavlja, da je bila opustitev navedbe naročnika na brošuri, ki jo je pred drugim krogom volitev za župana razposlala stranka z interesom, sicer v nasprotju s pravili ZVRK, vendar pa pritožnik ni izkazal, da bi se to gradivo plačalo iz javnih sredstev. Iz dopisa Občine A, z dne 20. 2. 2023 namreč izhaja, da ta občina županskim kandidatom na lokalnih volitvah 2022 ni financirala nobenih predvolilnih ali volilnih kampanj ali drugih predvolilnih aktivnosti. Kljub nepravilnosti, da je na brošuri stranke z interesom izpadla navedba naročnika tega gradiva, sodišče meni, da to samo po sebi še ne pomeni, da je ta nepravilnost vplivala na volilni rezultat, pač pa bi moral pritožnik, ki to zatrjuje, utemeljiti in dokazati konkreten vpliv te nepravilnosti na izid volitev, česar pa ni storil. Zgolj dejstvo, da je do nepravilnosti prišlo (in kar je lahko predmet prekrškovnega postopka, za kar pa to sodišče ni pristojno), ne da bi bilo izkazano, da je ta nepravilnost vplivala na poštenost volilnega postopka kot celote, namreč ne dopušča zaključka, da naj bi bil s tem ustvarjen razumen dvom v verodostojnost volilnega rezultata. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v učinkovito uresničevanje volilne pravice drugih volivcev oziroma sploh na učinkovito izvedbo lokalnih volitev.

**O članih OVK:**

138. Pritožnik navaja, da je odločbo, s katero je bil zavrnjen njegov ugovor, sprejela OVK, katere člana pa sta tudi osebi, ki bi morali biti izločeni iz odločanja o vseh dejanjih pri izvedbi volitev. Gre za D. D., ki je po navedbah pritožnika osebna tajnica in predstavnica stranke z interesom in ki naj bi v DU ... tudi zbirala podpise za glasovanje po pošti (o čemer se je sodišče opredelilo v predhodnih točkah te obrazložitve in zato tega ne tem mestu ne ponavlja) ter H. H., ki je v času predvolilne kampanje na svoji FB strani večkrat izrazil podporo stranki z interesom. S tem, ko sta oba sodelovala pri odločanju o ugovoru pritožnika, je po prepričanju pritožnika odločitev OVK obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka in bi jo bilo zato treba razveljaviti.

139. Sodišče pojasnjuje, da občinsko volilno komisijo imenuje občinski svet (prvi odstavek 38. člena ZLV). Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov, ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki pa se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini in občanov (35. člen ZLV). Pri imenovanju volilne komisije se na podlagi 45. člena ZLV smiselno uporablja peti odstavek 35. člena ZVDZ, in to tako, da se pri imenovanju članov volilne komisije in njihovih namestnikov najprej upoštevajo predlogi političnih strank in neodvisnih list, s katerih so bili na zadnjih volitvah izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov oziroma mandatov v občinskem svetu, pri čemer v primeru enakega števila glasov odloči žreb. Nato se upoštevajo predlogi drugih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini in občanov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilne komisije.20 Glede na opisani način imenovanja OVK je torej mogoče ugotoviti, da niti ZLV niti drugi predpisi ne določajo, da bi morali biti člani komisije politično nevtralne osebe - ravno nasprotno, zahteva se taka sestava OVK, ki je politično uravnotežena glede na uspeh na volitvah.21

140. Občinski svet Občine A. je OVK imenoval za mandatno obdobje 2022 do 2026, sestava OVK pa je javno dostopna na spletni strani občine. Člana OVK sta tudi D. D. in H. H. Sodišče ugotavlja, da ne drži pritožnikova navedba, da naj bi bila D. D. osebna tajnica stranke z interesom, saj iz spletne strani občine izhaja, da je zaposlena na delovnem mestu svetovalke v glavni pisarni. Pritožnik tudi napačno navaja, da naj bi bila D. D. predstavnica stranke z interesom kot kandidatke za županjo. Po določbi 47. člena ZLV predstavnika kandidata določi predlagatelj kandidata ob vložitvi kandidature, njegovo ime pa sporoči OVK najkasneje pet dni pred dnem glasovanja (kar, četudi zakon tega izrecno ne določa, smiselno pomeni, da član OVK ne more biti obenem predstavnik kandidata). Predstavnik kandidata je njegov zastopnik in lahko, med drugim, samostojno vlaga ugovore in pritožbe v postopku varstva volilne pravice.22 Iz javno dostopnih podatkov (https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/rezultati) izhaja, da je bil predstavnik kandidature stranke z interesom E. E. E. 141. Čeprav člani OVK niso politično nevtralne osebe (praviloma z izjemo predsednika in njegovega namestnika, glede na to, da je pogoj za njuno imenovanje, da sta sodnika ali diplomirana pravnika), se od njih zahteva skrb za zakonito in pravilno izvedbo volitev (41. člen ZLV). Iz dokazov, ki so bili predloženi sodišču, ne izhaja, da bi D. D. in H. H. kot člana OVK ravnala drugače od takšnega pričakovanja (čeprav je slednji na svoji FB strani izrazil podporo stranki z interesom kot kandidatki za županjo), oziroma da sta kot člana OVK pri odločanju ravnala nepošteno ali v korist enega od kandidatov in s tem vplivala na izid volitev. Pritožnik očitka, da sta bila ta dva člana OVK pristranska, ne konkretizira in zato sodišče zaključuje, da kljub politično izraženim stališčem H. H. in dejstva, da je D. D. zaposlena v upravi občine, ki jo je zadnja dva mandata kot županja vodila stranka z interesom, ni dokazanih vplivov na njuno odločanje in s tem na končni rezultat volitev oziroma na odločitev OVK o pritožnikovem ugovoru. Sodišče na tem mestu še izpostavlja, da so bile odločitve OVK, ki jih pritožnik izpodbija kot sporne tudi zaradi sestave OVK, ne glede na politično raznolikost članov OVK sprejete soglasno in je bil soglasno zavrnjen tudi pritožnikov ugovor.

**O ugotavljanju identitete volivcev na volišču B. in OŠ A,:**

142. Pritožnik trdi, da volilni odbor na volišču OŠ A. v drugem krogu županskih volitev ni ugotavljal identitete volivcev, saj naj ne bi pregledoval osebnih izkaznic volivcev in jih zato ni pravilno identificiral pred oddajo glasu, kar naj bi zaznala I. I. Enako nepravilnost na volišču v B. naj bi opazil tudi volivec J. J. S tem se po pritožnikovem mnenju poraja dvom, ali so osebe, podpisane v volilnem imeniku, dejansko glasovale, saj volilni odbori v volilnih imenikih niso označili, da jim je volivec osebno znan. Pritožnik predlaga, naj zato sodišče pritožbi ugodi tako, da razveljavi glasovanje v drugem krogu županskih volitev za ti dve volišči in zanju razpiše ponovne volitve.

143. Sodišče pojasnjuje, da glasovanje na volišču vodi volilni odbor (43. člen ZLV). Njegova naloga je, da skrbi za pripravo volišča in za pravilnost glasovanja, da je volivcem omogočeno, da glasujejo osebno, tajno ter da se osebi, ki je vpisana v volilni imenik, ne prepreči glasovanja (9. člen ZVDZ v zvezi s 45. členom ZLV). Podrobnejše napotke volilnim odborom za izvedbo glasovanja na volišču je sprejela DVK v Navodilu št. 041-116/2022-4 z dne 22. 9. 2022. V 7.3. točki teh navodil je določila, da morajo člani volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivca, ki želi glasovati, in sicer na podlagi vsakega dokumenta, ki izkazuje osebne podatke volivca, ali na drug način, to je zlasti s tem, da bodisi predsednik bodisi kakšen član volilnega odbora volivca pozna. V takem primeru ugotovitve istovetnosti volivca se v rubriko volilnega imenika "opombe" vpiše "osebno znan". Ko se ugotovi identiteta volivca, volilni odbor obkroži njegovo zaporedno številko v volilnem imeniku, volivec pa se podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku. Šele nato se volivcu izročijo glasovnice. Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak kandidat, predstavnik kandidature in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja (98. člen ZLV).

144. Sodišče je pregledalo volilna imenika za volišče OŠ A. in B. Ugotovilo je, da je bilo v volilni imenik slednjega volišča pri več volivcih pod opombami vpisano "osebno znan", tudi pri volivcu J. J., ki naj bi po pritožnikovih navedbah opazil nepravilnosti pri ugotavljanju identitete volivcev na volišču B. J. J. je bil v volilni imenik tudi podpisan. Niti ta volivec niti kakšen drug volivec, kandidat ali predstavnik kandidature zoper delo volilnega odbora ni vložil ugovora pri OVK (na volišču je bil od 9.05 do 9.10 ure ter od 18.50 do 19.20 ure prisoten tudi pritožnikov zaupnik K. K.), iz zapisnika o delu volilnega odbora pa tudi ne izhaja, da bi bila na njihovo delo podana kakšna pripomba. Sodišče je zato zavrnilo dokazni predlog pritožnika za zaslišanje J. J., saj bi ta moral, kolikor je imel kakršenkoli ugovor na delo volilnega odbora (enako to velja za oba kandidata, njuna predstavnika kandidature ali volivce), to uveljavljati najpozneje po dnevu glasovanja, česar pa, (kar ni sporno) ni storil. Predlagani dokaz zato sodišče šteje za neprimeren, saj se nepravilnosti na voliščih dokazujejo z volilnim gradivom in ne z naknadnimi izjavami prič.

145. V volilnem imeniku OŠ A. (dve volilni enoti) pri nobenem od volivcev, ki so glasovali, ni bilo vpisano, da bi bila njihova identiteta ugotovljena kot "osebno znan", kar dopušča sklepanje, da so člani volilnega odbora identiteto volivcev ugotavljali na podlagi osebnega dokumenta. Sodišče namreč ne najde nobene opore oziroma dokaza, da bi sledilo pritožnikovim navedbam, da se identiteta volivcev ni ugotavljala na tak način. Za volivko I. I., ki naj bi po pritožnikovih navedbah zaznala nepravilnosti pri ugotavljanju identitete volivcev, iz volilnega imenika izhaja, da se je vanj podpisala. Bistveno pa je, da niti ta volivka, niti drug volivec, kandidat ali predstavnik kandidature (med glasovanjem je bila na volišču od 17.00 do 19.00 ure prisotna tudi zaupnica stranke z interesom D. D. D.) na delo volilnega odbora OŠ Divača ni podal ugovora OVK, kar v zadevi tudi ni sporno. Enako kot za dokazni predlog za zaslišanje J. J., je tudi za dokazni predlog za zaslišanje I. I. sodišče odločilo, da ga zavrne, saj bi morala volivka, kolikor je imela pripombe na delo volilnega odbora oziroma je pri tem delu ugotavljala nepravilnosti, to ugovarjati, lahko že med glasovanje ali pa dan po tem. Enako to velja za druge volivce, kandidate ali predstavnike kandidatur. Nepravilnosti na volišču se namreč dokazujejo z volilnim gradivom in ne kasnejšimi izjavami volivcev.

146. Glede na vse pojasnjeno sodišče povzema, da trditev pritožnika, da naj volilni odbori na voliščih OŠ A. in B. ne bi ugotavljali identitete volivcev, ni izkazana.

**Sklepno:**

147. Sodišče na podlagi vsega navedenega in ocene utemeljenosti pritožbenih ugovorov ugotavlja, da so od zatrjevanih nepravilnosti izkazane nepravilnosti pri glasovanju po pošti (kar je ugotovila tudi OVK, ki je odločala o pritožnikovem ugovoru) ter pri predčasnem glasovanju, in sicer glede pravilnosti prevzema in vrnitve volilnega gradiva, sestave zapisnika in doslednega označevanja vseh volivcev, ki so pristopili h glasovanju. Sodišče je presodilo, da te napake niso bile take, da bi lahko vplivale na volilni izid v drugem krogu volitev župana v Občini A., oziroma da bi z vidika povprečno razumnega volivca vplivale na poštenost volitev ter enake možnosti obeh kandidatov, kar vse je podrobneje pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve. Pritožba pritožnika je po presoji sodišča zato neutemeljena in jo je ob smiselni uporabi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K točki II izreka:**

148. Odločitev o stroških strank v postopku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Sodišče je tako odločitev sprejelo za obe stranki postopka, kot tudi za stranko z interesom. Stranka z interesom je sicer zahtevala, naj ji stroške postopka povrne pritožnik, vendar pa je sodišče ocenilo, da z odgovorom na tožbo in nadaljnjimi vlogami, v katerih je v bistvenem sledila stališčem OVK, ni pripomogla k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Po določbi 75. člena ZLV se glede organizacije in dela na voliščih ter glasovanja, smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor ni z ZLV določeno drugače. Enako se določbe ZVDZ uporabljajo tudi glede ugotavljanja izida glasovanja na volišču in glede ugotavljanja volilnih izidov v volilni enoti (84. člen ZLV). 2 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-135/19-23, U-I-37/19-12 z dne 5. 6. 2019, odst. 18 in 40 do 43. Enako tudi v sodbi Upravnega sodišča U-I-1610/2019-137 z dne 26. 8. 2022. 3 Tako Ustavno sodišče v odločbi U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018, v kateri je sicer presojalo Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI). 4 Glej odločbi Ustavnega sodišča Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020, odst. 15; in Up-135/19-23, U-I-37/19-12 z dne 5. 6. 2019, odst. 18, 39, 41. 5 Na takem stališču temeljita sodbi Upravnega sodišča I U 729/2020-90 z dne 12. 3. 2021 in I U 1610/2019 z dne 26. 8. 2022. 6 Vse do navedene odločitve Ustavnega sodišča je bila zoper odločitev OVK dopustna pritožba na občinski svet, pred katerim je pritožnik lahko uveljavljal tudi ugovore, ki jih pred tem ni naslovil na OVK. 7 Predlagal je, naj sodišče vpogleda v volilne imenike za vsa volišča, v katerih naj se preveri število prevzetih glasovnic, število oddanih glasov in število s strani volilnih odborov vrnjenih (neizpolnjenih) glasovnic, ter vpogleda v izpis iz spletne strani Državne volilne komisije, iz katerega izhaja število volilnih upravičencev v drugem krogu županskih volitev v Občini A., dostopno na https://volitve,dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/.../udelezba. 8 Glej odločbi Ustavnega sodišča Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020, odst. 15; in Up-135/19-23, U-I-37/19-12 z dne 5. 6. 2019, odst. 18, 39, 41. 9 Glej Odločba Ustavnega sodišča Up-676/19-25, I-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020, odst. 28. 10 The Georgian Labour Party v. Georgia, app. no. 9103/04 z dne 8. 7. 2008, ost. 109 in 110. 11 Enako kot v opombi št. 10. Glej tudi pojasnila sodišča v 101. točki te obrazložitve. 12 Prim.: Namat Aliyev v. Azerbaijan, app. no. 18705/06 z dne 8. 4. 2010, odst. 77 do 89. 13 Čeprav bi bilo bolj pregledno, da bi se to zapisalo v rubriki opombe kot zaznamek "opombe" - glej tudi Navodila DVK št. 041-116/2022-2 z dne 30. 8. 2022 in stališče sodišča glede uporabe in pomena teh navodil v predhodnem poglavju te obrazložitve. 14 Navodila DVK št. 041-116/2022-2 z dne 30. 8. 2022, točka 4.1. 15 Navodila DVK št. 041-116/2022-2 z dne 30. 8. 2022, točka 8.3. 16 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-135/19-23, U-I-37/29-12 z dne 5. 6. 2019, odst. 40, 41. in 43. 17 Po javno dostopnih spletnih podatkih meri površina naselja 4,86 km2. 18 Zadeva ESČP: Russian Conservative Party of Entrepreneurs and others v. Russia, App. nos. 55066/00 and 55638/00, 11. 1. 2007, odst. 71 in 71. Primerjaj tudi sodbo Upravnega sodišča I U 1610/2019 z dne 26. 8. 2022, tč. 183. 19 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-676/19, U-I-7/20 in sodbo Upravnega sodišča I U 729/2020-90. 20 Prim.: Grad, Svete: Lokalne volitve 2022, Uradni list RS, Ljubljana, 2022, str. 71 (komentar k 35. členu ZLV). 21 Pritožnik se ob tem sklicuje na Navodila DVK št. 041-116/2022-4 z dne 22. 9. 2022, 1.1. točka, ki pa določajo pravila za sestavo volilnih odborov, ki jih po določbi prvega odstavka 38. člena ZLV imenuje OVK, in ne za sestavo OVK, kar je v pristojnosti občinskega sveta. 22 Prim.: Grad, Svete: Lokalne volitve 2022, Uradni list RS, Ljubljana, 2022, str. 80 in 81 (komentar k 46. členu ZLV).