Jedro

Hčerka, ki je postala roditelj in skrbi za otroka, ne šteje več za družinskega člana prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjevati finančno premoženjski ter vsebinski pogoj. Po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se brezplačna pravna pomoč odobri prosilcu, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogel stroškov sodnega postopka. V zvezi z izpolnjevanjem finančnega pogoja je tožena stranka ugotovila, da tožnica prejema mesečne dohodke, ki so v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje povprečno znašali 631,34 EUR. V relevantnem obdobju je prejela tudi jubilejno nagrado v višini 460,00 EUR, sorazmerni del nagrade za obdobje treh mesecev pa znaša 20,72 EUR. Povprečni mesečni dohodek prosilke tako znaša 652,06 EUR. Prosilka je v vlogi navedla, da živi v gospodinjstvu skupaj s svojo hčerko A.A., katera se še šola ter mladoletno vnukinjo B.B. V skladu z določbo 3. alinee tretjega odstavka 23. člena ZBPP se otroci prosilca, ki postanejo roditelji ter skrbijo za otroka, ne štejejo v družino prosilca. S tem, ko je prosilkina hči postala roditelj, ki skrbi za mladoletno hčer, je na podlagi navedene zakonske določbe ni mogoče več šteti za družinskega člana, zato je tožena stranka prosilko obravnavala kot samsko osebo. Ker so njeni dohodki v relevantnem obdobju znašala 652,06 EUR, kar pa presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (530,44 EUR), torej ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi navaja, da brezplačno pravno pomoč potrebuje za postopek osebnega stečaja ter ugovarja odločitvi tožene stranke, da ne izpolnjuje pogojev. Tožena stranka je nepravilno ugotovila znesek njenih mesečnih prihodkov, ker ti znašajo 522,50 EUR in ne 652,06 EUR, kot je navedeno v odločbi. Prav tako je zmotno stališče, da njena hčerka ni družinski član, ker je postala roditelj. Hčerka se še šola ter ne prejema razen otroškega dodatka, ki znaša 109,00 EUR, nobenih drugih finančnih sredstev. To, da je postala roditelj, še ne pomeni, da ona in njena hčerka zdaj ne rabita jesti ali živeti v njenem stanovanju. Sama je že več let v veliki finančni krizi, kljub temu, da dela, saj ima blokado na bančnem računu v znesku 60.000,00 EUR. Grozi ji tudi deložacija, ker ne more odplačevati starih dolgov, saj jih ji nihče ne odpiše. Prosi, da sodišče ponovno preuči zadevo in ji dodeli brezplačno pravno pomoč, ker nima niti za preživetje. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 12. člena). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenje pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena). Od 1. 1. 2012 so socialno varstvene storitve urejene v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

Osnovni znesek minimalnega dohodka določa prvi odstavek 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) v zvezi z 8. členom ZSVarPre in Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2013 in znaša 265,22 EUR. Dvakratnih navedenega zneska pa znaša 530,44 EUR.

Kot lastni dohodek družine se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede na plačilne liste, ki jih je tožnica priložila k svoji prošnji, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen njen tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepravilno ugotovila znesek njenih prihodkov. Ker je tožnica prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila v mesecu oktobru, je tožena stranka pravilno upoštevala plače, ki so bile izplačane v obdobju od meseca julija do septembra 2013, ki predstavlja relevantno obdobje za ugotavljanje dohodkov. Pri tem je tudi pravilno izračunala, da je povprečna neto plača v navedenem obdobju znašala 631,34 EUR. Tako že upoštevaje navedeni znesek, brez upoštevanja zneska jubilejne nagrade, presega višino zneska, ki prestavlja cenzus za odobritev brezplačne pravne pomoči. Za družinske člane prosilca po 3. alinei prvega odstavka 23. člena ZBPP štejejo otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja. Člen 123. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, kasneje pa le, če se redno šolajo, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

Ne glede na navedeno ureditev pa se status družinskega člana omenjenim osebam ne priznava ob nastopu določenih okoliščin. Tako se po določbi 3. alinee tretjega odstavka 23. člena ZBPP otroci in pastorki ne štejejo za družinskega člana prosilca, če so se poročili ali živijo v življenjski skupnosti ali če postanejo roditelji ter skrbijo za otroka. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je tožničina hčerka A.A. sama postala roditelj ter da skrbi za svojo mladoletno hčerko. Pri razlagi navedene okoliščine je po mnenju sodišča treba izhajati iz zakonske ureditve roditeljske pravice (da je roditelj dolžan preživljati svojega otroka, roditeljska pravica pa hčerki ni bila odvzeta), ne pa iz okoliščin, ki jih zatrjuje tožnica, da hčerka z njenim otrokom živi pri njej. Zakonodajalec namreč v takšnih situacijah pogoja ni vezal na dejansko preživljanje, temveč izhaja le iz dolžnosti, ki jih zakon nalaga staršem v zvezi s skrbjo za otroka (pri čemer je dolžnost preživljanja le ena izmed starševskih dolžnosti). Za namen postopka po določbah ZBPP je tako relevantno izvrševanje roditeljske pravice, kar pa v zadevi ni sporno. Posledično, glede na takšno razlago, po izrecni določbi 3. alinee tretjega odstavka 23. člena ZBPP tudi po mnenju sodišča tožničina hčerka ne šteje več za njenega družinskega člana.

Ob tem sodišče še pojasnjuje, da je v 3. alinei tretjega odstavka 23. člena ZBPP navedeno, da se omenjena omejitev nanaša na otroke in pastorke iz 2. in 4. alinee prvega odstavka istega člena. Status otrok in pastorkov kot družinskih članov prosilca je urejen v 3. in 5. alinei prvega odstavka 23. člena, medtem ko 2. alinea ureja položaj oseb v registrirani istospolni partnerski skupnosti, 4. alinea pa položaj staršev prosilca. Glede na navedeno neskladnost v zakonski določbi je sodišče z upoštevanjem razlagalnih metod zakona ugotavljalo namen navedene določbe, kot ga je dal zakonodajalec ob sprejemu predpisa. Navedena določba predstavlja spremembo 23. člena ZBPP, ki je bila sprejeta z novelo v letu 2008. Iz predloga novele je razvidno, da je zakonodajalec položaj otrok in pastorkov prosilca obravnaval v 2. in 4. alinei prvega odstavka navedenega člena. Med samim postopkom sprejemanja novele zakona pa so bile vnesene še druge spremembe, pri čemer pa je bilo očitno spregledano, da je to imelo za posledico preštevilčenje alinej, kar pa ni bilo upoštevano v objavi spremembe zakona v Uradnem listu RS. Vendar iz predloga spremembe nedvoumno izhaja, da se določba tretjega odstavka 23. člena nanaša na otroke prosilca iz sedanje 3. alinee ter pastorke prosilca iz 5. alinee prvega odstavka 23. člena ZBPP.

Po presoji sodišča je tako bilo v obravnavni zadevi pravilno ugotovljeno dejansko stanje, prav tako je bil predpis uporabljen v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj v ZBPP ni pravne podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih tožnica navaja v tožbi.