Jedro

Sporna kupoprodajna pogodba je bila sklenjena z namenom izigrati dolžnikove (prodajalčeve) upnike, kar pomeni, da ni imela dopustne podlage in je nična (četrti odstavek 39. člena OZ).

Na podlagi nične pogodbe tožnica ne more utemeljevati svoje (lastninske) pravice na predmetu izvršbe in posledične nedopustnosti izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa mora v 15 dneh povrniti 466,65 EUR njegovih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo naslednji tožbeni zahtevek: "1. Izvršba na premičnino - osebno vozilo F. (reg. št. ..., VIN ...) last tožnice, ki je bil zarubljen s strani izvršitelja A. A. iz K. dne 24. 11. 2017 v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem pod opr. št. I 301/2017, ni dopustna.

2. Izvršilni postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem pod opr. št. I 301/2017 se glede predmeta izvršbe, navedenega pod 1. točko te sodbe, ustavi in opravljena izvršilna dejanja - zaznamba rubeža ter prepoved odsvojitve na vozilu z dne 24. 11. 2017 - razveljavijo.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka v 8 dneh od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pod izvršbo."

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da določba 64. člena SPZ v konkretnem primeru ni neposredno uporabljiva, ker tožnica kljub v to smer podanim trditvam ni postavila ustreznega tožbenega zahtevka, in sicer na ugotovitev, da je pridobila bremen prosto lastninsko pravico na obravnavanem vozilu na originaren način. Stranka v postopku ni dolžna navesti pravne podlage in tudi če jo navede, sodišče nanjo ni vezano. Glede na trditveno podlago bi bilo mogoče zahtevku ugoditi na več pravnih podlagah. Primarno je tožnica trdila, da je motorno vozilo na podlagi kupoprodajne pogodbe pridobila prosto bremen, ker je lastninska pravica prešla nanjo, preden je bila zastavna pravica vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Podredno pa trdila, da je lastninsko pravico pridobila originarno na podlagi 64. člena SPZ. Glede na zatrjevane okoliščine je zahtevana oblika varstva (nedopustnost izvršbe) ustrezna. V izreku sodbe ni treba ugotoviti, da je pridobila bremen prosto lastninsko pravico, ker gre za predhodno vprašanje. Tudi če bi sodišče štelo, da je imel vpis zastavne pravice učinek pred prenosom lastninske pravice, so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Pri tem ni pomembno, ali je tožnica vedela za prodajalčev (dolžnikov) dolg do toženke (upnice), ampak le, ali je vedela, da je vozilo zarubljeno in da prodajalec z njim ne sme razpolagati. Tega sodišče ni ugotavljalo. Obstoj solidarnega poroštva, ki ga je prevzel prodajalec, še ne pomeni obveznosti plačila. Tudi vedenje o zapadlosti terjatve do poroka (prodajalca) ne izključuje dobrovernosti pridobitelja po 64. členu SPZ. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo glede učinka vpisa v register neposestnih zastavnih pravic, ki ga vodi AJPES. Vpis v register res učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, v konkretnem primeru 24. 11. 2017 ob 14:59, vendar se šteje, da so v register vpisani podatki vsakomur znani od začetka uradnih ur AJPES v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je v registru vpisana plomba o prejemu zahteve za vpis oziroma če plomba ni vpisana, v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je v registru opravljen zahtevani vpis. Ker tretji (tožnica) v vmesnem času velja za dobrovernega, lahko od razpolagalno nesposobnega lastnika veljavno pridobi lastninsko pravico na podlagi 64. člena SPZ. Tudi sicer pa toženka neposestne zastavne pravice v razmerju do tožnice ne more uveljavljati. Ne glede na besedilo četrtega odstavka 177. člena SPZ vpis neposestne zastavne pravice za večino premičnin, za katere je bil z Uredbo vzpostavljen register, nima nobenih učinkov v razmerju do poznejših pridobiteljev lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na zastavljeni nepremičnini. Upoštevajoč temeljne institute stvarnega prava morajo biti stvarnopravna razmerja jasno razpoznavna, kar se za nepremičnine zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo, pri premičninah pa razpoznavnost temelji na neposredni posesti stvari (11. člen SPZ). Pri neposestni zastavi se predmet zastave ne izroči v neposredno posest zastavnega upnika. Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti zemljiške knjige oziroma ni uradna evidenca lastninskih pravic na premičninah. Zaradi različnih možnih identifikatorjev posameznih premičnin pridobitelj glede večine ne more zanesljivo preveriti, ali je lastninska pravica na premičnini, ki je v posesti odsvojitelja, omejena z neposestno zastavno pravico. Razlaga četrtega odstavka 177. člena SPZ v pomenu pozitivnega publicitetnega učinka vpisa neposestne zastavne pravice v register kot neizpodbojne domneve, bi bila zato v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava o varstvu dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na premični stvari. Ustavno skladna razlaga četrtega odstavka 177. člena SPZ pomeni, da zastavni upnik v razmerju do poznejšega pridobitelja lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini ne more uveljavljati neposestne zastavne pravice, ne glede na to, ali je bila vpisana v register (primerjaj četrti odstavek 64. člena SPZ). Izjema res velja ravno za motorna vozila, ki se v skladu z Zakonom o motornih vozilih vpišejo v evidenco motornih vozil, saj ima ta evidenca značilnost lastniške evidence, vendar pravno dosledno učinek neposestne zastavne pravice v razmerju do poznejših pridobiteljev ne nastane že z vpisom v register pri AJPES, ampak šele, ko se v evidenco motornih vozil kot lastniško evidenco iz registra neposestnih zastavnih pravic prevzamejo podatki o tej zastavni pravici v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 177. člena SPZ. Navedeno upošteva tudi 48. člen Uredbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženka nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbo za ugotovitev nedopustnosti lahko vloži tisti, katerega ugovor tretjega je bil v izvršilnem postopku zavrnjen. S tožbenim zahtevkom tretji zahteva ugotovitev, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, na določen predmet ni dopustna, ker ima na predmetu izvršbe (konkretno na motornem vozilu) pravico, ki preprečuje izvršbo. Ena od pravic, ki preprečujejo izvršbo, je tudi lastninska pravica (prvi odstavek 64. člena in tretji odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. V izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem I 301/2017, ki teče na predlog toženke kot upnice zoper dolžnika B. B., je izvršitelj dne 24. 11. 2017 ob 14:59:16 uri na AJPES vložil zahtevo za vpis rubeža in prepovedi odtujitve osebnega vozila osebno vozilo F. (reg. št. ..., VIN ...). Zahtevani vpis je bil opravljen 27. 11. 2017 z učinkovanjem od trenutka ko je AJPES prejel zahtevo za vpis1 oziroma od 24. 11. 2017 od 15:00:50 ure. Istega dne (24. 11. 2017) je dolžnik B. B. tožnici omenjeno vozilo prodal. Na podlagi kupoprodajne pogodbe je bilo še istega dne (ob 16:24:13 uri) vozilo prepisano na tožnico. Glede na opisano zaporedje vpisov in upoštevajoč (v pritožbi neizpodbijano) dejstvo, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena po 15. 00 uri2, je sodišče prve stopnje zaključilo, da pogodba ni mogla biti veljavno sklenjena, ker dolžnik kot odsvojitelj v času sklenitve kupoprodajne pogodbe ni (več) imel razpolagalne sposobnosti, ki je potrebna za veljavno pravnosposlovno pridobitev lastninske pravice.

7. Na podlagi 64. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa se lastninska pravica na premičnini lahko pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona (prvi odstavek 64. člena SPZ) in pod dodatnim pogojem, in sicer če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika (drugi odstavek 64. člena SPZ).

8. Pritožba obširno graja stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba za odločitev o tožbenem zahtevku ni uporabljiva, ker tožnica ob sicer ustrezni trditveni podlagi ni postavila ustreznega tožbenega zahtevka oziroma ves čas uveljavlja nedopustnost izvršbe zaradi pridobitve lastninske pravice na veljavni3 pravnoposlovni podlagi. Pritožbeno sodišče se do tega sklopa pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo, ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

9. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen tudi zato, ker je bila sporna kupoprodajna pogodba sklenjena z namenom izigrati dolžnikove (prodajalčeve) upnike, kar pomeni, da ni imela dopustne podlage4 in je nična (četrti odstavek 39. člena OZ).

10. Ta dejanski zaključek temelji na naslednjih ugotovitvah5: (1) izvršilni postopek I 307/2017 teče v zvezi s Posojilno pogodbo in Sporazumom o zavarovanju denarne terjatve v višini 5,5 mio EUR, ki ga je upnica/toženka (poleg poroštva B. B.) zavarovala tudi z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah zastavnega dolžnika C. d. o. o., katerega direktorja sta dolžnik in tožnica; (2) dne 30. 11. 2017 (manj kot teden dni po v tem sporu obravnavanem prenosu lastninske pravice na vozilu) je dolžnikov 97,6387% delež v tej družbi prevzela družba S. d. o. o., ki je v 100% lasti tožnice, dolžnik in tožnica pa sta tudi direktorja te družbe; (3) tožnica in dolžnik sta poslovno povezana, do leta 2011 sta bila tudi zunajzakonska partnerja. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija, kot tudi ne izpodbija prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki tožnici (in dolžniku) ni verjelo, da je prišlo do sklenitve pogodbe za vozilo povsem naključno, ko naj bi se omenjena srečala 24. 11. 2017 okrog 14.00 ure, čez dve uri pa je že prišlo do prepisa vozila ter da glede na povezanost z obema družbama ni vedela za neodplačani dolg po Posojilni pogodbi6 oziroma za finančne težave7 dolžnika.

11. Ni torej odločilno, ali je tožnica v trenutku sklenitve pogodbe vedela8 za izvršilni postopek (kar po njenem mnenju dokazuje njeno dobrovernost v smislu 64. člena SPZ), ampak da je vedela za prezadolženost dolžnika in da je bil namen sklenitve kupoprodajne pogodbe prenos premoženja na tožnico in s tem oškodovanje upnikov. Teh dejanskih zaključkov pa pritožba ne izpodbija9. Ker sporna kupoprodajna pogodba ni imela dopustne podlage, je nična, na podlagi nične pogodbe pa tožnica ne more utemeljevati svoje (lastninske) pravice na predmetu izvršbe in posledične nedopustnosti izvršbe, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

12. Zaradi povedanega se pritožbenemu sodišču tudi ni treba opredeljevati do drugega sklopa pritožbenih navedb, ki se nanašajo na učinke vpisa v register zastavnih pravic, ki ga vodi AJPES, in na ustavno (ne)skladno razlago četrtega odstavka 177. člena SPZ10. 13. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP) sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa mora povrniti njene stroške pritožbenega postopka, in sicer 625 točk po OT za odgovor na pritožbo, 2% za materialne stroške in 22% DDV, kar skupaj znaša 466,65 EUR.

1 V skladu s 5. členom Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju Uredba) vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za vpis. 2 Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb strank in prič ugotovilo, da do sklenitve sporne pogodbe ni moglo priti pred pridobitvijo zastavne pravice toženke. 3 Po mnenju sodišča prve stopnje bi morala tožnica zahtevati "ugotovitev, da je pridobila bremen prosto lastninsko pravico na obravnavanem vozilu na originaren način, ki je vedno povezan z neuspešno pravnoposlovno pridobitvijo." 4 V skladu s prvim in drugim odstavkom 39. člena Obligacijskega zakonika (OZ) mora imeti vsaka pogodbena obveznost imeti dopustno podlago (razlog); pogodbena podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. 5 Ki so podrobno navedene v 17. do 36. točki obrazložitve sodbe. 6 Tožnica pa na dodatna vprašanja sodišča ni želela odgovarjati. 7 Tožnica in dolžnik sta sama povedala, da so bile ravno dolžnikove finančne težave razlog za prodajo vozila. 8 Sodišče prve stopnje ji tudi tega ni verjelo, ker je bilo dolžniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o sklepu o izvršbi I 301/2017 dne 22. 11. 2017, družbi C. d. o. o. kot dolžnikovemu delodajalcu pa 23. 11. 2017. 9 V pritožbi trdi le, da to ni pomembno. 10 Če je premičnina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih pravnih posledic.