Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik v ugovoru trdi, da sta se u upnikom sporazumela za ceno 450 DEM za celoletno poslovanje. Pri tem se sklicuje na pogodbo, za katero trdi, da je pri upniku. Glede na to, da je navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka in v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču smiselno predlagal, da pozove upnika, da predloži pogodbo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je dne 05.05.2000 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 30.03.2000, v 2. točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je dolžnik ugovarjal pavšalno, neutemeljeno in da ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi potrdil svoje navedbe. Trdi tudi, da mu ugovor ni bil dostavljen v odgovor. Predlagal je, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, dolžnikov ugovor zavrne in sklep o izvršbi vzdrži v veljavi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je, glede na pritožbene navedbe, preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst 53. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru navedel, da sta se z upnikom sporazumela za ceno 450 DEM za celoletno poslovanje. Ker je navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka in v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču smiselno predlagal, da pozove upnika naj predloži pogodbo (dokaz), je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno štelo za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je odločitev, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. Da cena za opravljeni storitvi (izdelavo zaključnega računa in poračun) ni zajeta v ceni 450 DEM, dogovorjeni za celoletno poslovanje in da je zato upravičen do plačila po izterjevanih računih, bo moral pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku dokazati upnik. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da sodišče prve stopnje ugovora ni vročilo upniku v odgovor, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da 1. odst. 61. člena ZIZ sicer napotuje na določbo 53. člena ZIZ, vendar je napotilo treba razumeti tako, da mora biti tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen, ne pa tako, da bi bilo tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine treba poslati upniku v odgovor (a contrario 3. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 57. člena ZIZ). Posledica obrazloženega ugovora je namreč v razveljavitvi izdanega sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in napotitvi na pravdo (2. odst. 62. člena ZIZ), kjer bo pristojno sodišče v pravdnem postopku šele odločalo o utemeljenosti ugovora (oz. o zahtevku), upnik pa bo lahko uveljavil pravico odgovoriti na ugovor. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine torej ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Tega pa upnik (pritožnik) niti ne zatrjuje. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.