Jedro

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo upnika S. d.o.o., podjetje za trgovino, storitve in inženiring. Ugotovilo je, da po e-mailu vložena pritožba ni podpisana. Istočasno je pritožnici pojasnilo, da s pritožbo tudi ob vsebinski presoji ne more uspeti, ker je sklep o obstoju razloga za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije že pravnomočen. Pojasnilo je, da izpodbijani sklep o izbrisu iz sodnega registra predstavlja zadnjo, tretjo fazo, izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in da je za zadnjo tretjo fazo postopka izbrisa iz ZFPPIPP pomembno le vprašanje ali je bil sklep o izbrisu sprejet po pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga. Edini mogoč pritožbeni razlog v tej fazi postopka bi tako lahko bil, da je prišlo do izbrisa iz sodnega registra pred pravnomočnostjo sklepa o obstoju izbrisnega razloga, kar pa se v konkretni zadevi ni zgodilo.

Upnica S. d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnica) je zoper ta sklep vložila pravočasno laično pritožbo naslovljeno kot “pritožba na izbris ponovno z dopolnitvami, ki je tudi obenem urgenca za obravnavo spisa pod opr. št. (Pg-620-2011, II Ip 735/2010)”. Bistvo obsežnih pritožbenih navedb, ki se v pretežni meri ne nanašajo na izpodbijani sklep temveč na druge – izvršilne in pravdne zadeve zoper družbo L. d.o.o., je ponavljanje pritožnice, da sodišče ni upoštevalo njene pravočasne pritožbe z dne 5. 6. 2011 zoper sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa L. d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije, z dne 18. 2. 2011 in da sodišče ne sme izbrisati subjekta vpisa dokler ta nima poravnanih vseh obveznosti do upnikov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom Srg 2012/22518 z dne 27. 11. 2012, ki ga v uvodu pritožbe navaja pritožnica, zavrglo vlogo pritožnice, ki jo je ta sodišču poslala po e-mailu 4. 6. 2012, in katero je sodišče prve stopnje smiselno štelo kot pritožbo zoper sklep Srg 2012/22518 z dne 30. 5. 2012. To vlogo z nejasno vsebino je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bila poslana po e-mailu in ni bila podpisana. Pravilno je pojasnilo, da mora biti pritožba v skladu z določbo člena 335 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. člen ZSReg podpisana in da se v skladu s 336. členom ZPP v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Ker pritožnica razlogov, ki jih je v izpodbijanem sklepu za zavrženje njene pritožbe navedlo sodišče prve stopnje, ne izpodbija, je njena pritožba neobrazložena. Pritožbeno sodišče se je zato pri njeni obravnavi omejilo na preizkus izpodbijanega sklepa v mejah razlogov na katere pazi po drugem odstavku 350. člena ZPP (ki se v skladu z določbo člena 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) uporablja v tem postopku) po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, saj je sodišče to odločitev pravilno oprlo na v sklepu navedene določbe. Pri tem pa ni bila storjena katera od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Pritožbo je bilo zato kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 365, točka 2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in 19. členom ZSReg).

Pritožbeno sodišče pa v zvezi z navedbami pritožnice, ki za odločitev v tej zadevi niso relevantne, pritožnici pojasnjuje: Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na druge zadeve in sicer izvršilne in pravdne zadeve, ki jih pritožnica navaja v pritožbi, so za to obravnavano zadevo brezpredmetne in z njimi pravilnosti izpodbijanega sklepa pritožnica ne more izpodbiti.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da bi sodišče moralo upoštevati njeno pravočasno pritožbo z dne 5. 6. 2011 zoper sklep o izbrisu družbe L. d.o.o. in da družbe ne bi smelo izbrisati dokler nima poravnanih vseh obveznosti, pa pritožbeno sodišče po vpogledu obravnavanega spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa L. d.o.o. iz sodnega registra brez likvidacije izdalo in objavilo 18. 2. 2011, dvomesečni rok za ugovor zoper ta sklep je iztekel 18. 4. 2011. Šele 5. 6. 2011 vložena pritožba pritožnice kot upnice zato ne more biti pravočasna, kot to trdi in skuša dokazati pritožnica. Sodišče prve stopnje je zato, ker ugovor zoper navedeni sklep, ki predstavlja prvi korak v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije (člen 434 ZFPPIPP) v skladu s 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP 2. 6. 2011 izdalo sklep o obstoju izbrisnega razloga, ki pomeni drugi korak v postopku izbrisa družbe. Zoper ta sklep je pritožnica vložila pravočasno pritožbo in sicer pritožbo z dne 5. 6. 2011, o kateri je odločilo pritožbeno sodišče s sklepom Cpg 313/2011 z dne 25. 4. 2012. Pritožbeno sodišče je z navedenim sklepom pritožbo zavrglo kot nedovoljeno in v točki 4 obrazložitve pritožnici pojasnilo, da po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP lahko sklep o obstoju izbrisnega razloga izpodbija le udeleženec postopka, ki je lahko tudi upnik, vendar le, če je vložil ugovor zoper sklep o izbrisu, torej zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Ker pritožnica ugovora zoper sklep z dne 18. 2. 2011 ni vložila, njena pritožba ni dovoljena in jo je višje sodišče zavrglo (glej citirani sklep Cpg 313/2011). S tem je postal sklep o obstoju izbrisnega razloga Srg 2011/20816 z dne 2. 6. 2011 pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga pa je registrsko sodišče po uradni dolžnosti odločilo o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (člen 440 ZFPPIPP) in je s tem v skladu tudi izdalo sklep o izbrisu z dne 30. 5. 2012, ki je zadnja (tretja) faza postopka izbrisa, kot je ta urejen v ZFPPIPP in pritožnica s pritožbo zoper ta sklep, tudi če bi bila ta popolna (podpisana) ne bi mogla uspeti, kar vse je registrsko sodišče pritožnici obširno pojasnilo v izpodbijanem sklepu.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.

Pritožnica pa očitno ne loči med razlogi za izbris in pravnimi posledicami izbrisa, ko v pritožbi omenja informacijo, ki naj bi jo dobila s strani pravnikov in pri tem navaja, da je možnost pritožbe še leto dni po izdaji naloga za izbris. Informacija, ki naj bi jo dobila pritožnica v zvezi z izbrisom in ki se nanaša na rok enega leta, se očitno nanaša na določila šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP o odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane pravne osebe za izpolnitev neplačanih obveznosti upnikom, ki pa za izbrise pravnih oseb iz sodnega registra po 17. 11. 2011 tudi ne veljajo več.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da je sodišče dolžno “stranko v postopku brez odvetnika opozoriti na pravniške pasti in jo pozvati na dopolnitev izbrisa”, pritožbeno sodišče pripominja, da 12. člen ZPP res določa načelo pomoči prava nevešči stranki, vendar pa to načelo nalaga sodišču dolžnost opozoriti stranko na procesne pravice, ne pa tudi na pravice materialnega prava. Sicer pa ni jasno, kaj ima v mislih pritožnica z “dopolnitvijo izbrisa”, saj tega ni predlagala ona.