Jedro

Če je bilo o določenih stroških že pravnomočno odločeno med postopkom, o teh stroških ni dopustno odločati še enkrat ob končni odločitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.547,2 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 73,2 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 31.200,00 EUR iz naslova uporabnine za nepremičnine (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo 2.636,23 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo le zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka), in to iz vseh pritožbenih razlogov in primarno predlaga spremembo odločbe o stroških, podrejeno pa razveljavitev. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je bil neutemeljeno priznan strošek nagrade za postopek s pravnim sredstvom v znesku 865,6 EUR (z DDV 1.056,03 EUR) in strošek sodne takse v znesku 33,00 EUR, saj je bilo o njih že pravnomočno odločeno sklepom višjega sodišča. Tožena stranka je oktobra 2012 vložila predlog za prekinitev postopka, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 8. 11. 2012 zavrnilo (II P 747/2011). Tožena stranka se je zoper to odločitev pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom 10. 4. 2013 (II Cp 322/2013) njeno pritožbo zavrnilo. Odločilo je tudi o stroški pritožbenega postopka, in sicer, da je dolžna tožena stranka plačati stroške pritožbenega postopka v višini 72,00 EUR. Te iste stroške pa je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi znova odmerilo in jih priznalo toženi stranki. Tožeča stranka navaja, da je bila uporabljena tudi napačna tarifna številka. Ker je šlo za procesni sklep, bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ne pa tar. št. 3210, ki se nanaša na odločbo o glavni stvari.

3. Tožna stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem zavrača pritožbene očitke. Navaja, da ni šlo za procesni sklep, temveč za meritorni sklep o pravicah in obveznostih strank, saj je prvostopenjsko sodišče z njim že odločilo o deležih na sporni nepremičnini. Hkrati je treba upoštevati njen končni uspeh v pravdi, v posledici pa ji je tožeča stranka dolžna povrniti tudi stroške postopka. Tožena stranka dodaja še, da je tožeča stranka s pritožbo zamudila osemdnevni rok, saj izpodbija zgolj stroškovno odločitev, ki ima značaj sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka izpodbija zgolj izrek o stroških, ki je vsebovan v II. točki izreka sodbe, zato je pritožbeno sodišče o njeni pritožbi odločilo s sklepom (1. odst. 166. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6. Glede na očitek tožene stranke pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba tožeče stranke vložena v pravilno podeljenem 15 dnevnem roku, saj je bilo o stroških odločeno kot o stranski terjatvi v sodbi, in je torej pravočasna (2. odst. 363. člena ZPP).

7. Tožena stranka je ob koncu glavne obravnave z vloženim stroškovnikom priglasila svoje pravdne stroške. Prvostopenjsko sodišče je nato toženi stranki med drugimi priznalo 33,00 EUR plačila sodne takse za vloženo pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 747/2011 z dne 8. 11. 2012 in 865,6 EUR nagrade za postopek z rednim pravnim sredstvom po tar. št. 3210 ZOdvT.

8. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 322/2013 z dne 10. 4. 2013 je bilo v II. točki izreka odločeno tudi o stroških pritožbenega postopka, ki je tekel zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 747/2011 z dne 8. 11. 2012. Nedvomno je šlo za procesni sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka, čemur je pritrdilo tudi drugostopenjsko sodišče. 9. Kot je razvidno iz stroškovnika in obrazložitve izpodbijane sodbe, gre za stroške, ki se nanašajo na omenjeni pritožbeni postopek zoper procesni sklep. Tako je utemeljen pritožbeni očitek, da je bilo o stroških, ki so toženi stranki nastali v pritožbenem postopku zoper omenjeni sklep, že pravnomočno odločeno s sklepom višjega sodišča. Posledično pa o teh stroških ni dopustno odločati še enkrat in je neupošteven pritožbeni očitek, da so bili ti stroški odmerjeni po napačni tarifni številki ZOdvT.

10. Ker je pritožba tožeče stranke utemeljena, je pritožbeno sodišče odločbo prvostopenjskega sodišča v II. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP). Stroške v višini 2.636,23 EUR je znižalo za 1.089,03 (865,6 EUR + 22% DDV + 33,00 EUR) na končnih 1.547,2 EUR.

11. Ker je tožeča stranka s pritožbo v izpodbijanem delu uspela, ji je dolžna tožena stranka povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. in 2. odst. 165. člena ZPP), tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je priglasila znesek 50,00 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3220 ZOdvT) in 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT), vse povečano za 22% DDV (tar. št. 6007 ZOdvT). Na podlagi ZOdvT je kot strošek poštnih in telekomunikacijskih storitev pritožbeno sodišče priznalo zgolj 10 EUR, kar ustreza 20% nagrade v znesku 50,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT). Skupaj je tako dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 73,2 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeri zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (313. člen ZPP).