2. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Škrabca iz Leskovca pri Krškem na seji dne 2. februarja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 79/04) in Odloka o ugotovitvi, kateri prostorski izvedbeni akti so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 79/04), kolikor urejata letališče Krško, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Krško (v nadaljevanju Odlok1) in Odlok o ugotovitvi, kateri prostorski izvedbeni akti so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Krško (v nadaljevanju Odlok2), kolikor urejata letališče Krško. Razlogov za izpodbijanje Odloka2 pobudnik ne navaja. Pač pa izčrpno pojasnjuje nepravilnosti in nezakonitosti, ki naj bi jih na spornem območju storili lastnik letalske šole in njegovi sodelavci z uporabo kmetijskih zemljišč in z gradnjami, ki naj bi bile v neskladju s prostorskimi ureditvenimi pogoji za to območje. Kot policist naj bi sodeloval v postopkih zoper tega lastnika, zato naj zaradi moralnih in etičnih načel ne bi mogel dopustiti, da izpodbijane določbe občinskih aktov veljajo. V postopku priprave in sprejemanja Odloka1 naj bi kršili njegovi pravici iz 44. člena in iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker na javni obravnavi osnutka tega akta in v upravnem postopku ni uspel dokazati, da se dejavnost letalske šole ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (74. člen Ustave). Meni, da je bila javnost v postopku obveščena enostransko in da mu je bila v njem odvzeta možnost pogajanj o rabi spornega območja. Izpodbijane določbe Odloka1 naj bi bile v neskladju tudi z 72. členom Ustave, saj neomejena možnost uporabe spornega območja za dejavnost letalske šole povzroča poslabšanje življenjskega okolja, ker bodo na njem hrup in preleti letal. Meni, da strokovne podlage za pripravo Odloka1 ne upoštevajo, da je del območja na arheološkem območju A3 269/99 in da je po Odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Krško (Uradni list RS, št. 64/02) na njem III. varstveni pas vodnih virov. Prav tako naj te ne bi upoštevale, da so v bližini spornega območja plinovod, železniška proga in daljnovod, ki bi morali biti po Pravilniku o vzletiščih (Uradni list RS, št. 58/92) oddaljeni najmanj 500 metrov od naseljenega kraja. Odlok1 naj bi v točki 7.3.1 nedosledno uporabljal pojem vzletišča, ker načrtuje izdelavo lokacijskega načrta za letališče Žadovinek. Meni, da naj bi bil Odlok1 v neskladju z državnimi planskimi akti oziroma z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 – v nadaljevanju Odlok o strategiji).

Po ustaljeni ustavnosodni presoji je bilo po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUN), ki je veljal v času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka1, bistvo sodelovanja javnosti v postopku sprejemanja planskega akta v tem, da se je ta takrat seznanila s predvideno ureditvijo, da je nanjo reagirala in da je pripravljalec akta na podlagi teh reakcij še enkrat pretehtal svoj predlog. Javna razgrnitev in javna obravnava osnutka Odloka1 torej nista bili namenjeni dokazovanju pravilnosti vloženih pripomb niti pogajanjem o načrtovani rabi prostora. Postopek sprejemanja izpodbijanega prostorskega plana tudi ni upravni postopek, kot zmotno meni pobudnik. Njegov očitek, da sta mu bili v njem kršeni njegovi pravici do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), ker ni uspel dokazati, da se podjetniška dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, oziroma ker ni imel možnosti pogajanj o rabi spornega območja, je zato neutemeljen. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-315/97 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 31/2000 in OdlUS IX, 57) sprejelo tudi stališče, da vsaka nova gradnja lahko pomeni poslabšanje življenjskega okolja, vendar to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave. Pravica do zdravega okolja se namreč varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Pobudnik takšnih prekomernih vplivov ne zatrjuje in ne izkazuje. Za utemeljitev pobude pa ne zadošča njegovo splošno stališče, da v izpodbijanem prostorskem planu predvidena raba spornega območja za letališče, ki bo šele načrtovano s predvidenim lokacijskim načrtom, že ogroža njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja (72. členu Ustave). To neskladje utemeljuje zgolj z očitkom, da so strokovne podlage za pripravo Odloka1 pomanjkljive. Te podlage so lahko le predmet presoje pristojnih nosilcev urejanja prostora, iz pobudnikovih navedb pa ne izhaja, da so ti imeli nanje pripombe, ki jih Občina ne bi upoštevala. Zgolj s splošnim zatrjevanjem, da je Odlok1 v neskladju z državnimi planskimi akti oziroma z Odlokom o strategiji, pa pobudnik tudi njegove nezakonitosti ni izkazal.

Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno in se pri tem ni spuščalo v oceno njegovega pravnega interesa.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj