Jedro

Tožbeni zahtevek tožnice je bil zavrnjen, ker ni dokazala dejstev, ki bi utemeljevale protipravnost dejanja zavarovanca toženke ter obstoja vzročne zveze, in ne zato, ker naj ne bi dokazala, da je na smučišču padla (kar je bilo nesporno).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 64.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2014 dalje do plačila ter plačilo zneska 4.131,05 EUR in zneska 9.150,53 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. Tožnici je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki v višini 915,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da njeni pritožbi v celoti ugodi po temelju, po višini pa sodbo razveljavi, podredno pa razveljavi izpodbijano sodbo ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V reviziji je sporen le znesek 64.000,00 EUR, kar predstavlja zahtevek za pretrpljeno nepremoženjsko škodo. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni obrazloženo opredelilo do njenih pritožbenih navedb o tem, da sodišče prve stopnje ni vsebinsko ocenilo in obrazložilo izpovedb prič ter kaj konkretno je bil vzrok za njen padec. Sodišče je le potrdilo razloge prvostopenjske sodbe, ni pa sprejelo vsebinske ocene, zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje bi moralo tudi pojasniti in obrazložiti vzrok padca, če je menilo, da je tožnica padla zaradi drugega vzroka. Prav tako pa izpodbijana sodba nima razlogov o tem, da bi smučišče v času delovanja delovnega stroja moralo biti zaprto. Že samo dejstvo, da je v času nezgode deloval delovni stroj, je torej zavarovancu toženke nalagalo, da smučišče zapre ter posledično do škodnega dogodka ne bi prišlo. Razlogi drugostopenjske sodbe, da pri odločilnih dejstvih ne gre za nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi, so zato protispisni. Uveljavlja tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, saj smučarska proga ni bila varna in ni bila urejena v skladu Zakonom o varnosti na smučiščih (v nadaljevanju ZVSmuč).

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnica je v tožbi utemeljevala odgovornost zavarovanca toženke z navedbo, da smučišča ni zavaroval tako, da bi preprečil zdrs snežno-ledene plošče oziroma gmote na smučišče. Prav tako ni poskrbel, da v času obratovanja smučišča delovni stroj ne bi deloval in očitno povzročil zdrsa snežno-ledene gmote na samo smučišče. Zavarovanec toženke tako ni ravnal v skladu s pravili ZVSmuč. Te trditve v dokaznem postopku niso bile potrjene. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je podana zgolj verjetnost, da je bilo na smučišču prisotno vozilo (delovni stroj) neznanega lastnika, pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti vzročne zveze med delovanjem oziroma prisotnostjo delovnega stroja in morebitnim zdrsom snežno-ledene plošče. Ugotovitev navedenih dejstev je prestala preizkus sodišča druge stopnje: soglašalo je s prvostopenjskim sodiščem, da tožnica ni dokazala, da je prišlo do poškodbe zaradi neurejenosti proge ter da je snežno-ledeno gmoto povzročil teptalec snega (delovni stroj). Revizijsko sodišče je na navedene ugotovitve vezano in zato ne more upoštevati revizijskih navedb, s katerimi se tožnica zavzema za drugačno oceno dokazov, to je, da ni z gotovostjo izključeno, da je bil delujoči delovni stroj vzrok sprožitve snežno-ledene gmote, da je padla, ker ji je med noge pridrsela snežno-ledena plošča ter da je dokazala vzrok, medtem ko toženka ni dokazala nasprotnega. Tožnica ne sprejema dokazne ocene, kar pomeni, da želi prepričati revizijsko sodišče o drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pa po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog; zato revizijsko sodišče ne more presojati pravilnosti dokazne ocene.

7. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da tožnica v reviziji med drugim tudi drugače od ugotovljenega prikazuje dejansko stanje, ko trdi, da smučarska proga ni bila urejena, ker je na njej bila snežno-ledena gmota. Poleg tega je to druga dejanska podlaga od tiste, ki jo je navedla v tožbi, to je, da ji je snežno-ledena gmota pridrsela med noge z leve strani. Z novimi navedbami v reviziji, s katerimi tožnica drugače prikazuje dejansko stanje, ni mogoče utemeljevati revizije (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Revizijski očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni. Sodišče druge stopnje se je opredelilo do pritožbenih navedb tožnice, da sodišče prve stopnje ni vsebinsko ocenilo in obrazložilo izpovedb prič, saj je temu pritožbenemu očitku izrecno pritrdilo, vendar je ocenilo, da okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni zadovoljivo pojasnilo, ni odločilna. Namreč izpovedbi prič, da sta videli, kako je tožnica zaradi ledene gmote padla, po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi glede na tožbene trditve ne predstavlja odločilnega dejstva. Revizijsko sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje poleg navedbe, da ne sledi izpovedbama prič, ker sta sodelavca tožnice, v 15. točki obrazložitve za to navedlo tudi druge razloge. Poleg tega pa tudi po presoji revizijskega sodišča to dejstvo ni odločilno, saj je bil tožbeni zahtevek tožnice zavrnjen, ker ni dokazala dejstev, ki bi utemeljevale protipravnost dejanja zavarovanca toženke niti obstoja vzročne zveze, in ne zato, ker naj ne bi dokazala, da je na smučišču padla (kar je bilo nesporno). Zato tudi v primeru, če bi sodišče sledilo izpovedbama prič v tem delu, odločitev ne bi bila drugačna, kar pomeni, da to dejstvo ni bilo odločilno (odločilno je tisto dejstvo, zaradi katerega je odločitev takšna, kakršna je). Ne drži niti, da odločitve sodišča druge stopnje ni bilo mogoče preizkusiti, zato s tem utemeljen očitek enake kršitve (iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podana.

9. Prav tako neutemeljen je revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo in obrazložilo vzroka padca. Vzroke, zaradi katerih je prišlo do poškodbe, mora skladno s trditveno-dokaznim bremenom zatrjevati in tudi dokazati tožnica. Vzroka poškodbe sodišče ne ugotavlja samo, saj je vezano na trditveno podlago tožbenega zahtevka, zato je neutemeljen revizijski očitek, da bi moralo sodišče druge stopnje, ki se je strinjalo s prvostopenjskim sodiščem o tem, da tožnica ni padla zaradi vzroka, ki ga je zatrjevala sama, v izpodbijani sodbi pojasniti in obrazložiti vzrok padca.

10. Revizijsko sodišče pritrjuje revizijskim navedbam, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, da bi smučišče v času delovanja delovnega stroja moralo biti zaprto. V primeru, če smučišče oziroma del smučišča skladno z ZVSmuč ne bi smelo obratovati, bi to lahko pomenilo, da je upravljavec ravnal protipravno, vendar je bila v konkretnem primeru izključena vzročno-posledična povezava med (morebitnim) obratovanjem delovnega stroja in padcem tožnice zaradi snežno-ledene gmote, ki naj bi ji pridrsela med noge. Taka verzija padca je bila ovržena, zato okoliščina, da smučišče ni bilo zaprto, ni odločilna in opustitev razlogov o tem ne predstavlja uveljavljane procesne kršitve.

11. Tožnica uveljavlja tudi procesno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da so razlogi drugostopenjske sodbe, da pri odločilnih dejstvih ne gre za nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi ter vsebino teh dokazov in obrazložitvijo sodbe, protispisni. Na procesne kršitve revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (prvi odstavek 371. člena ZPP), zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen (pavšalno naveden očitek ne zadošča). Prav tako pa očitana kršitev zajema zgolj tehnične napake pri povzemanju vsebine spisa v sodbo in ne rezultatov sodnikovega sklepanja.

12. Enako velja za uveljavljan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava: tožnica ne obrazloži, kateri predpis naj bi bil uporabljen zmotno, poleg tega izhaja iz drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče, in torej nedovoljeno poskuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje.

13. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).